Kaj se zgodi, če doma ne brišete prahu? Posledice vas bodo šokirale
Prah v stanovanju ni le estetska težava. Njegovo kopičenje lahko poslabša kakovost zraka v stanovanju, sproži alergijske reakcije in povzroči težave z dihanjem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Brisanje prahu je eno tistih gospodinjskih opravil, ki jih radi odložimo na pozneje. Če na pohištvu ni vidne sive plasti, se nam pogosto zdi, da čiščenje še ni potrebno. Toda prah se ne nabira le na policah in omarah, temveč tudi na mestih, ki jih redko opazimo. Še več, njegovi drobni delci lahko neprestano krožijo po zraku, ki ga vdihavamo.
Čeprav se zdi povsem neškodljiv, je hišni prah precej bolj zapletena mešanica, kot si predstavljamo. Vsebuje odmrle kožne celice, tekstilna vlakna, cvetni prah, drobne delce umazanije, bakterije in alergene pršic. Prav slednji lahko občutljivejšim posameznikom povzročajo številne zdravstvene nevšečnosti.
Prah ne ostane tam, kjer se nabere
Ena največjih zmot je prepričanje, da prah, ki se je usedel na pohištvo, tam tudi ostane. V resnici se njegovi drobni delci ob vsakem premikanju po prostoru ponovno dvignejo v zrak.
Dovolj je že hoja po stanovanju, odpiranje vrat, premikanje odej ali igra hišnih ljubljenčkov. Prah se lahko ponovno razprši tudi zaradi delovanja ogrevalnih, klimatskih in prezračevalnih naprav.
Več ko se ga nabere, več delcev se lahko vrača v zrak. To pomeni, da lahko tudi na videz urejeno stanovanje skriva precejšnjo količino prašnih delcev, ki vplivajo na kakovost zraka v zaprtih prostorih.
Posebna težava nastane v prostorih z višjo zračno vlažnostjo. Prah lahko namreč zadržuje vlago, kar ob ustreznih razmerah ustvarja ugodno okolje za razvoj plesni. Ta se lahko najprej pojavi na skritih in slabo prezračenih mestih, kjer je dalj časa sploh ne opazimo.
Od zamašenega nosu do težav z dihanjem
Kopičenje prahu je lahko še posebej problematično za ljudi z alergijami, astmo in občutljivimi dihali. Eden najpogostejših povzročiteljev težav so pršice, mikroskopsko majhni organizmi, ki se prehranjujejo predvsem z odmrlimi kožnimi celicami.
Njihovi alergeni lahko sprožijo kihanje, srbenje nosu, voden izcedek in občutek zamašenosti. Pri nekaterih se pojavijo tudi pordele, srbeče in solzne oči.
Pri ljudeh z astmo lahko izpostavljenost alergenom v prahu sproži kašelj, piskanje pri dihanju, občutek stiskanja v prsih in težko dihanje. Prah lahko prispeva tudi k poslabšanju atopijskega dermatitisa oziroma ekcema.
Težave so pogosto izrazitejše v spalnici, kjer se pršice rade zadržujejo v vzmetnicah, vzglavnikih, odejah in drugih tekstilnih površinah. Zato samo brisanje vidnega prahu ni dovolj.
Pomembno pa je poudariti, da prah pri vseh ljudeh ne povzroča enakih težav. Najbolj občutljivi so posamezniki z alergijami in že obstoječimi boleznimi dihal.
S suho krpo lahko naredite več škode kot koristi
Če ste kdaj brisali zaprašeno polico s suho krpo, ste verjetno opazili, kako se drobni delci dvignejo v zrak. Takšno čiščenje pogosto pomeni le, da prah premaknemo z enega mesta na drugo.
Veliko učinkovitejša izbira je rahlo navlažena krpa iz mikrovlaken, ki delce ujame in zadrži. Prah je priporočljivo odstranjevati od zgoraj navzdol, saj tako preprečimo, da bi se z višjih površin ponovno usedal na že očiščene dele pohištva.
Pomembno vlogo ima tudi sesanje. Sesalniki z učinkovitim filtriranjem, zlasti s filtrom HEPA, lahko zmanjšajo količino drobnih delcev, ki se med čiščenjem vračajo v prostor.
Pri ljudeh z izrazitimi alergijami je smiselno razmisliti tudi o čistilniku zraka s filtrom HEPA. Vendar takšna naprava ne more nadomestiti rednega čiščenja površin in tekstila.
Ne pozabite na vlažnost zraka
Če želite zmanjšati količino pršic v stanovanju, bodite pozorni tudi na relativno zračno vlažnost. Vlažno okolje jim namreč ustreza, zato se lahko v takšnih razmerah hitreje razmnožujejo.
Priporočljivo je, da vlažnost zraka vzdržujete približno med 40 in 50 odstotki. Pri tem si lahko pomagate s higrometrom, ki omogoča preprosto spremljanje razmer v prostoru.
Pomembno je tudi redno prezračevanje, še posebej v spalnicah, kopalnicah in prostorih, kjer nastaja več vlage. Če se na oknih pogosto nabira kondenz ali zaznate vonj po zatohlem, preverite tudi morebitne težave z vlago.
Kako pogosto bi morali brisati prah?
Za večino gospodinjstev je smiselno, da bolj izpostavljene površine očistimo vsaj enkrat na teden. Če imate doma hišne ljubljenčke, živite ob prometni cesti ali se spopadate z alergijami, bo morda potrebno pogostejše čiščenje.
Posebno pozornost namenite površinam, na katere pogosto pozabimo: vrhovom omar, visokim policam, prezračevalnim odprtinam, svetilom in prostorom za pohištvom.
Prav tako ne pozabite na zavese, preproge, oblazinjeno pohištvo in posteljnino. Rjuhe in prevleke je priporočljivo prati redno, praviloma enkrat na teden. Pri alergiji na pršice lahko pomaga tudi pranje pri 60 stopinjah Celzija, če to dopuščajo navodila za nego tkanine.
Če ste na prah posebej občutljivi, se po temeljitejšem čiščenju preoblecite in po potrebi oprhajte, saj se lahko alergeni zadržujejo tudi na oblačilih, koži in laseh.
Redno brisanje prahu torej ni pomembno le zato, da je dom videti urejen. Z odstranjevanjem nakopičenih delcev zmanjšujemo izpostavljenost alergenom in drugim nečistočam ter prispevamo k boljši kakovosti zraka. Včasih lahko že nekaj minut rednega čiščenja pomeni opazno razliko, še posebej za tiste, ki jih pogosto mučijo alergije ali težave z dihali.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
