Karel Veliki je bil kralj Frankov in Langobardov in ga je papež Leon III. leta 800 kronal za prvega cesarja Zahoda, kar je kasneje postalo Sveto rimsko-nemško cesarstvo. Umrl je leta 814, star pa je bil okoli 70 let.

Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnili znanstveniki, je bil Karel dejansko vreden svojega imena "veliki", saj je bil tudi nenavadno visok za tisto obdobje. Človeške kosti, ki so jih našli v zlati skrinji relikvij, skrivaj odprti leta 1988, so pripadale visokemu, suhemu in starejšemu moškemu.

Glede na dimenzije nadlahtnice, stegnenice in obeh golenic so izmerili, da je bil Karel Veliki visok 1,84 metra in tako precej višji od večine moških v tistem obdobju. Po grobi oceni je bil težak okoli 78 kilogramov.

Kot je povedal antropolog Joachim Schleifring iz Renskega urada za zaščito arheoloških spomenikov iz Bonna, so leta 1988 v skrinji z relikvijami popisali 94 kosti in delov kosti. Na podlagi rezultatov preiskav "lahko rečemo, da je to po vsej verjetnosti skelet Karla Velikega", je povedal profesor univerze v Zürichu Frank Ruehli.

Kasneje so preiskali še dele lobanje, ki so shranjene v srebrnem in zlatem doprsnem kipu v zakladnici katedrale, ter golenico, ki je prav tako shranjena v zakladnici.

Na pogačici in v petnici so znanstveniki odkrili izrastke, kar naj bi dokazovalo, da je Karl na stara leta šepal, kar je opisal tudi njegov biograf, frankovski učenjak Einhard.

Glede na dimenzije nadlahtnice, stegnenice in obeh golenic so izmerili, da je bil Karel Veliki visok 1,84 metra in tako precej višji od večine moških v tistem obdobju. Po grobi oceni je bil težak okoli 78 kilogramov.

Na pogačici in v petnici so znanstveniki odkrili izrastke, kar naj bi dokazovalo, da je Karl na stara leta šepal, kar je opisal tudi njegov biograf, frankovski učenjak Einhard.

Niso pa odkrili vzroka njegove smrti. Einhard je navedel, da se je veliki vladar pred smrtjo boril z ostrimi bolečinami v prsih in vročino. Znanstveniki domnevajo, da je šlo za pljučnico, še navaja dpa.