Minimalna plača: koliko po vseh položnicah sploh še ostane?
Minimalna plača je letos občutno višja. Toda ko plačamo najemnino, hrano, položnice in prevoz, od približno tisočaka ne ostane prav nič.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minimalna plača se je letos občutno zvišala. Za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, znaša 1481,88 evra bruto oziroma približno tisoč evrov neto. Lani je znašala 1277,72 evra bruto, zato je bil letošnji dvig precejšen.
Toda tisoč evrov je eno, ko ga vidimo zapisanega na plačilni listi, nekaj povsem drugega pa, ko z njim poskušamo preživeti mesec. Plačati je treba stanovanje, hrano, elektriko, ogrevanje, telefon, prevoz na delo in druge vsakdanje stroške. In prav pri tem se hitro pokaže, kako malo prostora ostane za vse tisto, kar pride nepričakovano.
Veliko zaposlenih je tik nad minimalno plačo
Minimalna plača še zdaleč ni pomembna le za peščico zaposlenih na dnu plačne lestvice. Podatki UMAR kažejo, da je leta 2024 približno četrtina vseh zaposlenih prejemala osnovno plačo, ki ni presegala 105 odstotkov takratne minimalne plače. Ko se upoštevajo še dodatki ter plačila za delovno in poslovno uspešnost, je bilo zaposlenih s plačo do 105 odstotkov minimalne 7,3 odstotka. Približno 15 odstotkov zaposlenih pa je prejemalo bruto plačo, ki je bila za največ deset odstotkov višja od minimalne.
Ob tem je pomembno, da približno tisoč evrov neto minimalne plače ni nujno enako končnemu nakazilu, ki ga zaposleni vidi na bančnem računu. V minimalno plačo namreč niso vključena povračila stroškov za prehrano med delom in prevoz na delo in z dela, prav tako vanjo ne spadajo nekateri dodatki. Koliko denarja zaposleni dejansko prejme, je zato odvisno tudi od njegovega delovnega mesta, oddaljenosti od službe in drugih okoliščin.
Ko samo najemnina odnese 700 evrov
Predstavljajmo si samskega zaposlenega, ki prejema minimalno plačo in sam najema manjše stanovanje v Ljubljani. Na mesec ima na voljo približno tisoč evrov neto. Če za najemnino plača 700 evrov, mu ostane 300 evrov. Iz teh mora jesti, plačati elektriko, ogrevanje, vodo, telefon, internet in prevoz ter poravnati vse druge stroške, ki jih prinese običajen mesec.
Že pri hrani lahko računamo na približno 175 evrov. Ta številka ni izbrana naključno. Pri zadnjem uradnem izračunu minimalnih življenjskih stroškov je bila vrednost osnovne prehranske košarice za odraslo osebo ocenjena na 172,69 evra na mesec. Če torej za hrano namenimo približno toliko, po najemnini in hrani od tisočaka ostane le še približno 125 evrov.
Toda položnice šele prihajajo.
Če človek plača še okoli 35 evrov za elektriko ter približno 80 evrov za ogrevanje, vodo in komunalo, je denarja tako rekoč zmanjkalo. Dodajmo še približno 35 evrov za telefon in internet ter 37 evrov za mesečno vozovnico ljubljanskega mestnega prometa in pridemo do približno 1062 evrov.
To pomeni, da bi ob takšnih stroških za pokritje najosnovnejših izdatkov zmanjkalo približno 62 evrov. Pri tem so zneski za posamezne položnice seveda lahko višji ali nižji, odvisno od stanovanja, porabe in ponudnika. Tudi najemnina je lahko nižja, zlasti zunaj Ljubljane, ali precej višja. Izračun pa dobro pokaže, kako hitro lahko ena sama plača izgine, kadar mora posameznik sam nositi celoten strošek najema stanovanja.
Pa še nismo kupili niti novih čevljev
Še bolj zgovorno je tisto, česar v tem računu sploh nismo upoštevali. Človek potrebuje tudi oblačila in čevlje, zobno kremo, šampon, toaletni papir, čistila in druga gospodinjska sredstva. Kdaj potrebuje zdravilo, novo ponev ali zimsko jakno. Morda mora k zobozdravniku. Pokvari se pralni stroj, telefon preneha delovati ali dobi položnico, ki je nekoliko višja kot običajno.
Potem je tu življenje, ki ni sestavljeno samo iz hrane in položnic. Kava s prijateljem, rojstnodnevno darilo, kino, izlet ali nekaj dni dopusta niso zajeti nikjer. Prav tako ne varčevanje za čas, ko bo šlo kaj narobe.
Seveda je položaj nekoga, ki ima lastno odplačano stanovanje, povsem drugačen. Prav tako je lažje, če si najemnino in položnice delita dva ali če posameznik živi v kraju, kjer so stanovanja občutno cenejša. Prav strošek strehe nad glavo je zato eden tistih, ki lahko najbolj odloča o tem, ali je s tisoč evri mogoče preživeti mesec.
Dve minimalni plači, a tudi štiričlanska družina
Drugače je pri družini, vendar tudi tam dve plači ne pomenita nujno veliko prostora v družinskem proračunu. Če oba starša prejemata minimalno plačo, imata samo iz plač na voljo približno 2000 evrov neto na mesec.
Vzemimo družino z dvema otrokoma, ki živi v najemniškem stanovanju. Če za najemnino odšteje 950 evrov, ji ostane 1050 evrov. Če za hrano štirih ljudi v mesecu porabi približno 550 evrov, je na voljo še 500 evrov.
Ko pridejo položnice, se tudi ta znesek hitro manjša. Če gre približno 60 evrov za elektriko, 150 evrov za ogrevanje, vodo in komunalo, 60 evrov za telefon in internet ter 100 evrov za prevoz, ostane okoli 130 evrov.
Družina ima lahko sicer poleg plač še otroški dodatek, starša pa prejemata tudi povračili stroškov prehrane in prevoza na delo. Toda tudi na drugi strani račun še zdaleč ni končan. Otroci potrebujejo oblačila in obutev, šolske potrebščine, plačati je treba dejavnosti, izlete in druge stroške. Če je v družini avtomobil, se pridružijo gorivo, zavarovanje, registracija, servis in popravila. Če je otrok v vrtcu, je tu še plačilo vrtca.
Tudi 130 evrov, ki ostanejo v našem izračunu, zato še zdaleč ni denar, ki bi ga družina lahko preprosto dala na stran.
Najbolj so poskočili prav stroški stanovanja
Višja minimalna plača je letos zaposlenim prinesla več denarja, toda hkrati se je nadaljeval tudi dvig cen. Avgusta so bile življenjske potrebščine v Sloveniji v povprečju za tri odstotke dražje kot leto prej.
Posebej izstopajo prav stroški, ki se jim gospodinjstva težko izognejo. Cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva so bile avgusta kar za 8,1 odstotka višje kot leto prej, prevoz pa se je podražil za 4,7 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so bile medtem za odstotek cenejše kot avgusta lani.
Za nekoga, ki velik del plače že zdaj nameni stanovanju, lahko zato že nekaj deset dodatnih evrov pri položnicah pomeni precejšnjo razliko.
Za osnovno življenje naj bi potrebovali 791 evrov
Zanimivo primerjavo ponuja tudi uradni izračun minimalnih življenjskih stroškov. Po zadnjem izračunu ti znašajo 791,07 evra na mesec, kratkoročni minimalni življenjski stroški pa 643,41 evra.
Minimalni življenjski stroški niso nepomembna statistična številka. Na njihovo višino je vezana tudi minimalna plača. Zakon določa, da mora neto minimalna plača presegati izračunane minimalne življenjske stroške za najmanj 20 in največ 40 odstotkov, pri določanju zneska pa se upoštevajo tudi drugi dejavniki.
Letošnja minimalna plača je tako postavljena nad izračunani znesek, ki naj bi ga človek potreboval za pokritje osnovnih življenjskih potreb. Toda med statističnim izračunom in vsakdanjim življenjem je lahko precejšnja razlika.
Koliko od minimalne plače ob koncu meseca dejansko ostane, je namreč močno odvisno od tega, kje in kako človek živi. Najemnina lahko sama odnese več kot polovico plače, nato pa sledijo stroški, ki jih ni mogoče preprosto črtati. Ob minimalni plači tako največji izziv ni nujno samo plačevanje rednih računov, ampak predvsem pomanjkanje rezerve. Ko pride nepričakovan strošek, ga je iz mesečnega dohodka težko pokriti, ne da bi bilo treba prihraniti pri čem drugem ali poseči v prihranke.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
