Profimedia

Nemška obveščevalna služba BND naj bi med letoma 1999 in 2006 sistematično nadzorovala telekomunikacije v sosednji Avstriji. Med ciljnimi tarčami nemških obveščevalcev so bile islamske institucije in teroristični osumljenci, pa tudi ministrstva, podjetja in mednarodne organizacije.

Po navedbah revije Profil in dnevnika Der Standard je BND informacije pridobivala iz približno dva tisoč virov, med katerimi so bili tako stacionarni telefoni, mobiteli, faksi in elektronski naslovi. Ob tem so bili nemški obveščevalci še posebej pozorni na mednarodne organizacije s sedežem na Dunaju, med ciljnimi tarčami pa je bila tudi tiskovna agencija APA.

Prejete informacije je BND delil tudi z drugimi obveščevalnimi službami, med drugimi tudi z ameriško obveščevalno službo NSA. Nemški agenti so po navedbah revije Profil in dnevnika Der Standard lahko predvsem prisluškovali komunikacijam, z nadzorovanjem faksov pa so lahko celo pridobili bolj vsebinske informacije.

Prisluškovali pa so tudi številnim podjetjem, ki imajo svoj sedež ali svojo podružnico v Avstriji. S tem pa se pojavljajo ugibanja, ali se je BND ukvarjala tudi z gospodarskim vohunjenjem v Avstriji, ki je Nemčiji omogočilo konkurenčno prednost. Gospodarsko vohunjenje je sicer tudi po nemški zakonodaji nedopustno.

Podatke o dejavnostih nemške BND je avstrijskim medijem zaupal neimenovani nemški vir. Verodostojnost teh podatkov naj bi doslej potrdilo že več virov, navaja APA.

Da je BND prisluškovala nekaterim prijateljskim državam je bilo znano že leta 2015, ko je odkritje luč javnosti ugledalo s pomočjo nemškega tednika Spiegel. Takrat so odkrili, da je BND prisluškovala tudi številnim notranjim ministrstvom držav, med katerimi so bile poleg Avstrije tudi ZDA, Poljska in Danska. Prisluškovali naj bi tudi tujim veleposlaništvom v Nemčiji.