arhiv DL

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V torek se začenja koledarska zima, s katero prihajajo daljši dnevi in krajše noči. Kljub temu pa se ne moremo nadejati pretirano zimskega vremena. Po besedah meteorologa Braneta Gregorčiča se lahko tudi zgodi, da do Silvestrovega ne bo omembe vrednega dežja, na sneg pa sploh ne kaže.

Medtem ko na severni polobli meteorološka zima nastopi z decembrom in traja do konca februarja, začetek koledarske zime naznanja zimski Sončev obrat oz. zimski solsticij. Ta se ponavadi zgodi 21. decembra, občasno - na primer v letošnjem letu - pa 22. decembra. Koledarska zima se zaključi s pomladanskim enakonočjem, do katerega ponavadi pride 20. marca, redkeje dan kasneje. Tokrat se bo končala 20. marca.

Na zimski Sončev obrat oz. solsticij bo dan najkrajši, noč pa najdaljša. Medtem ko bomo na severni polobli v torek zakorakali v koledarsko zimo, se prebivalcem južne poloble obeta vstop v koledarsko poletje.

Kot je povedal Gregorčič, si še nekaj časa ne moremo obetati omembe vredne vremenske spremembe. Nad južno Evropo in Sredozemljem bo vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Temperature bodo še vedno previsoke za ta letni čas, po nižinah bo precej megle, ta se bo pojavlja tudi ob morju. Bolj jasno bo v gorah, kjer bo zelo toplo za to obdobje. Na 1500 metrih bo večinoma nad pet stopinj Celzija.

Suho vreme se bo nadaljevalo. Prva možnost za padavine, čeprav precej majhna, bo nekje v drugi polovici prihodnjega tedna. Lahko se tudi zgodi, da do zadnjega dne v letu ne bo omembe vrednega dežja. Na sneg sploh ne kaže, napoveduje meteorolog.

V kolikor do konca meseca ne bo padavin, bo verjetno postavljen rekord najmanjše kadarkoli izmerjene količine decembrskih padavin. Tudi v gorah bo zaradi dolžine toplega obdobja morda postavljen kakšen temperaturni rekord, po nižinah pa ga zaradi precej močnih temperaturnih inverzij verjetno ne bo, pravi Gregorčič.

Če za božič ne bo snega, si ga lahko obetamo za veliko noč. Vsaj tako pravi pregovor, ki napoveduje "o božiču zeleno, o veliki noči sneženo". Za december oz. po staro gruden sicer velja, da "grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek". Če bo januarja oz. prosinca mokrilo, pa "bo pole in grozdje slabo rodilo". Za drugi mesec v letu, ki se mu pa starem reče svečan, pa si velja zapomniti, da "če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo."