300 evrov dodatka ne bo rešilo težav, sindikati zahtevajo več
Sindikati opozarjajo, da začasni dodatki ne rešujejo kadrovske stiske v dolgotrajni oskrbi. Skrbi jih tudi širjenje pogodbenega dela s samostojnimi podjetniki.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozarjajo, da kadrovske stiske v dolgotrajni oskrbi ni mogoče reševati zgolj z začasnimi finančnimi spodbudami in širjenjem pogodbenih oblik dela. Državo pozivajo k celoviti in dolgotrajni ureditvi položaja zaposlenih, ki skrbijo za starejše, bolne in za druge pomoči potrebne posameznike.
Posebej jih skrbi možnost širšega vključevanja samostojnih podjetnikov v izvajanje dolgotrajne oskrbe. Po njihovem prepričanju bi moralo biti takšno sodelovanje izjema, ki je ustrezno nadzorovana, ne pa način postopnega nadomeščanja rednih zaposlitev z manj stabilnimi oblikami dela. »Pravna oblika sodelovanja ne sme postati način za izogibanje delovnopravnim obveznostim, kolektivnim pravicam ali odgovornosti delodajalcev,« so poudarili v današnjem sporočilu za javnost.
Začasni dodatki ne morejo nadomestiti višjih plač
Sindikalisti sicer pozdravljajo ukrepe, ki izboljšujejo materialni položaj zaposlenih. Septembra sprejeti interventni zakon med drugim predvideva začasni dodatek v višini 300 evrov bruto za zaposlene, ki neposredno izvajajo oskrbo, ter 150 evrov bruto za druge upravičene zaposlene. Kljub temu menijo, da takšni ukrepi ne odpravljajo temeljnih težav na področju dolgotrajne oskrbe.
»Septembra sprejeti interventni zakon sicer prinaša določene dobrodošle rešitve, med drugim začasne dodatke zaposlenim, vendar hkrati odpira vprašanje, ali država res odpravlja vzroke kadrovske stiske ali zgolj blaži njene posledice,« so zapisali. Poudarjajo, da bi bilo treba začasne dodatke nadgraditi s sistemskim izboljšanjem osnovnih plač, delovnih pogojev in kadrovskih standardov.
Zahtevajo celovito kadrovsko strategijo
Po njihovih navedbah zaposleni v dolgotrajni oskrbi potrebujejo predvsem ustrezno plačilo, predvidljive delovne urnike, zadostno število sodelavcev in možnosti strokovnega razvoja. Ob tem opozarjajo tudi na pomen učinkovite zaščite pred preobremenitvami.
Od države zato zahtevajo pripravo celovite kadrovske strategije, ki bi temeljila na ustreznih kadrovskih normativih, varnih delovnih razmerah, spoštovanju kolektivnih pogodb in dolgoročno stabilnem financiranju. Pri oblikovanju rešitev bi morali po njihovem mnenju enakovredno sodelovati tudi predstavniki zaposlenih.
V konfederaciji poudarjajo, da kakovostna dolgotrajna oskrba ni privilegij posameznikov, temveč eden od temeljev socialne varnosti celotne družbe. Zato od države pričakujejo trajne rešitve, ki bodo zaposlenim zagotavljale ustrezne plače, varnost zaposlitve in dostojne delovne pogoje, uporabnikom pa pravočasno, dostopno in kakovostno oskrbo.
»Razvoj dolgotrajne oskrbe ne sme postati še eno področje, na katerem bomo kadrovsko stisko reševali predvsem s fleksibilizacijo dela in prenašanjem odgovornosti na posameznike,« so sklenili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.