Začetek jeseni na finančnih trgih med rastjo dobičkov in novimi izzivi
Finančni trgi ostajajo odporni kljub višjim stroškom zadolževanja in geopolitičnim napetostim. Kam se usmerjajo vlagatelji in kaj to pomeni za prihranke?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Začetek jeseni je na svetovne finančne trge prinesel nekoliko več nihajnosti, predvsem zaradi višjih donosnosti državnih obveznic, rasti cen energije in geopolitičnih napetosti. Kljub temu so delniški trgi pokazali precejšnjo odpornost, saj gospodarska aktivnost in poslovni rezultati podjetij ostajajo razmeroma močni. Ameriški tehnološki sektor je ohranil pozitivno dinamiko, medtem ko so evropski in slovenski delniški trgi po predhodni rasti nekoliko popustili.
V ospredju dogajanja so bili obvezniški trgi, kjer so vztrajni inflacijski pritiski in visoki javnofinančni primanjkljaji prispevali k višjim zahtevanim donosnostim. Ameriška centralna banka Fed je septembra zvišala ključno obrestno mero na območje med 3,75 in 4 odstotki, medtem ko je depozitna obrestna mera Evropske centralne banke znašala 2,5 odstotka. Višji stroški financiranja povečujejo pritisk na vrednotenja delnic, vendar podjetja zaradi razmeroma močnega povpraševanja še naprej ustvarjajo dobre poslovne rezultate. Dodatno negotovost je povzročila rast cen nafte zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu, ki povečuje stroške proizvodnje in transporta ter tveganje ponovnega pospeševanja inflacije.
Pomembno gonilo svetovnega gospodarstva ostajajo obsežna vlaganja v umetno inteligenco, podatkovne centre in energetsko infrastrukturo. Tehnološka podjetja povečujejo računalniške zmogljivosti, kar spodbuja povpraševanje po polprevodnikih, električni energiji, omrežni infrastrukturi in industrijski opremi. Od tega imajo koristi tudi podjetja zunaj tehnološkega sektorja, predvsem proizvajalci električne opreme, energetska podjetja in graditelji infrastrukture. Obseg investicij kaže, da gre za širši gospodarski cikel, pri katerem pa bo dolgoročno pomembno predvsem, koliko dodatnih prihodkov in dobičkov bodo te naložbe ustvarile.
Na evropskih trgih so pozornost vzbujale predvsem javnofinančne razmere v Franciji, višji stroški zadolževanja in vse močnejša konkurenca kitajske industrije. Kitajska danes ne tekmuje več zgolj z nizkimi proizvodnimi stroški, temveč vse bolj tudi na področju električnih vozil, baterij, robotike in naprednih tehnologij. Velike proizvodne zmogljivosti kitajskih podjetij povečujejo pritisk na cene in tržne deleže evropskih proizvajalcev, zlasti nemške industrije. Po drugi strani cenejši izdelki in sestavni deli koristijo evropskim potrošnikom ter podjetjem, ki jih uporabljajo pri svoji proizvodnji.
Na Ljubljanski borzi se je trgovanje po izraziti letošnji rasti nekoliko umirilo, čeprav poslovni rezultati večjih slovenskih družb ostajajo dobri. Pomemben domači dogodek je bil dogovor NLB o nakupu večinskega deleža Deželne banke Slovenije, s katerim bi banka dodatno okrepila svoj položaj na domačem trgu. Slovenske delnice kljub letošnji rasti ohranjajo nekatere zanimive naložbene značilnosti, predvsem razmeroma visoke dividendne donose in pri posameznih družbah še vedno ugodna vrednotenja v primerjavi s tujimi konkurenti.
Slovenci imajo na bankah več kot 30 milijard evrov, a denar izgublja vrednost
Jesen prinaša tudi več pozornosti varčevanju, saj 31. oktobra obeležujemo svetovni dan varčevanja. Slovenska gospodinjstva imajo na bančnih računih več kot 30 milijard evrov prihrankov, velik del teh sredstev pa zaradi nizkih obresti in inflacije postopoma izgublja kupno moč. Bančni depoziti so pomembni za zagotavljanje likvidnosti in finančne varnosti, za dolgoročno povečevanje premoženja pa je smiselno del prihrankov usmeriti tudi v produktivne naložbe. Indeksni skladi ETF omogočajo preprosto in stroškovno učinkovito vlaganje v širok nabor domačih in svetovnih podjetij, individualni naložbeni računi (INR) pa z ugodnejšo davčno obravnavo dodatno spodbujajo dolgoročno investiranje. Pomembno je predvsem, da posamezniki začnejo vlagati dovolj zgodaj, redno in v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.
V zadnje četrtletje leta vstopamo z razmeroma spodbudnimi gospodarskimi obeti, čeprav ostajajo inflacija, javnofinančne razmere in geopolitične napetosti pomembni viri negotovosti. Oktobrske objave poslovnih rezultatov za tretje četrtletje bodo pokazale, kako uspešno podjetja obvladujejo višje stroške in ali rast dobičkov še naprej upravičuje trenutna vrednotenja. Prav poslovanje podjetij bo tudi v prihodnjih mesecih najpomembnejše merilo vzdržnosti rasti delniških trgov.
Avtor je lastnik delnic NLB in Petrola.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.