Evropi grozi val odpuščanj. Evropska unija bi to rada preprečila
Revoz po letih odpuščanj znova zaposluje. Evropski avtomobilski dobavitelji pa napovedujejo množične ukinitve delovnih mest. EU spreminja pravila pomoči.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred petimi leti so v novomeškem Revozu zaradi zmanjševanja proizvodnje napovedali ukinitev 350 delovnih mest. Leta 2022 je sledilo še približno 450 presežnih delavcev. Tovarna je prešla na enoizmensko delo, njena prihodnost pa je bila negotova.
Danes je zgodba drugačna. Revoz proizvaja nova električna avtomobila Renault Twingo in Dacia Spring, uvaja drugo izmeno in načrtuje več kot 300 novih zaposlitev. Število izdelanih vozil naj bi se do konca leta povzpelo na približno 600 dnevno.
Toda dogajanje v Novem mestu razkriva tudi nepredvidljivost avtomobilske industrije. Naročila, proizvodni programi in zaposlitveni načrti so odvisni od razmer na svetovnem trgu ter odločitev velikih avtomobilskih koncernov. Kar je danes uspešna proizvodna zgodba, se lahko ob spremembi povpraševanja ali poslovne strategije hitro znajde pred drugačnimi izzivi.
Še pomembnejše pa je, da zaposleni pogosto nimajo vpogleda v odločitve, ki lahko bistveno spremenijo njihovo življenje.
»Podjetja ne želijo, da bi konkurenti vedeli za njihove načrte. Ne želijo, da bi vedel kdorkoli. Nato pa nenadoma pride obvestilo o množičnem odpuščanju in vsi so presenečeni,« je na predstavitvi v Bruslju 14. oktobra pojasnil Peter Besselmann iz generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje.
Prav ta težava je spodbudila spremembo evropskega sistema pomoči zaposlenim. Evropska unija želi omogočiti ukrepanje, še preden delavci dejansko izgubijo zaposlitev.
Toda vprašanje je, ali lahko pomoč pride dovolj zgodaj, če podjetja svoje načrte razkrijejo šele takrat, ko so odločitve o odpuščanju že sprejete.
Ogroženih je več kot 120.000 delovnih mest
Razmere v evropski avtomobilski industriji kažejo, zakaj je vprašanje vse bolj pereče.
Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih dobaviteljev CLEPA so podjetja v letih 2024 in 2025 napovedala ukinitev približno 104.000 delovnih mest.
V prvi polovici letošnjega leta so sledile napovedi o dodatnih 18.900 ukinitvah, medtem ko je bilo napovedanih le 5440 novih zaposlitev.
Gre za napovedana zmanjšanja števila delovnih mest in ne nujno za že izvedena odpuščanja. Vseeno podatki razkrivajo razkorak med krčenjem tradicionalnih dejavnosti in zaposlovanjem v novih.
Krizo poglabljajo visoki proizvodni stroški, šibkejše povpraševanje in vse močnejša konkurenca, predvsem kitajskih proizvajalcev. Vrednost uvoza avtomobilskih sestavnih delov iz Kitajske v Evropsko unijo je v prvi polovici letošnjega leta dosegla pet milijard evrov, kar je 23 odstotkov več kot leto prej.
Hkrati elektrifikacija spreminja način proizvodnje avtomobilov. Podjetja zmanjšujejo potrebo po nekaterih tradicionalnih proizvodnih postopkih, obenem pa iščejo zaposlene z drugačnim tehničnim znanjem.
Besselmann je opozoril, da se lahko podjetje tako znajde v položaju, ko odpušča del delovne sile, hkrati pa potrebuje nove strokovnjake.
Za zaposlenega, ki je več desetletij opravljal enako delo, je takšna preobrazba lahko posebej zahtevna. Njegova prihodnost ni odvisna le od tega, ali bo podjetje obdržalo proizvodnjo, temveč tudi od tega, ali bo njegovo znanje v novih proizvodnih procesih še uporabno.
O odpuščanju se pogosto odloča, preden zaposleni izvedo za težave
Po Besselmannovih besedah je bila ena največjih slabosti dosedanjega evropskega sistema prav njegova zapoznelost.
Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, znan pod kratico EGF, je pomoč tradicionalno zagotavljal predvsem delavcem, ki so zaposlitev že izgubili. Sredstva so bila namenjena prekvalifikacijam, poklicnemu svetovanju in lažjemu prehodu na drugo delovno mesto.
Toda ko podjetje uradno napove množično odpuščanje, je del najpomembnejših poslovnih odločitev pogosto že sprejet.
»Vsi so povsem presenečeni, mi pa se lahko odzovemo šele pozneje,« je položaj opisal predstavnik Komisije.
Opozoril je, da podjetja svojih načrtov ne želijo razkriti prezgodaj, saj bi lahko informacije o prestrukturiranju vplivale na njihov konkurenčni položaj. Zadržanost pri obveščanju javnosti pa pomeni tudi, da pristojne institucije težko pravočasno organizirajo pomoč.
Evropska unija je zato maja letos spremenila pravila sklada EGF. Po novem lahko podjetja zaprosijo za sofinanciranje prekvalifikacij zaposlenih, ki jim zaradi načrtovanega prestrukturiranja grozi izguba delovnega mesta.
Pomoč je praviloma namenjena primerom, ko podjetje načrtuje najmanj 200 odpustitev, ob resnih posledicah za lokalni trg dela pa zakonodaja dopušča tudi izjeme.
Evropska sredstva lahko krijejo od 60 do 85 odstotkov upravičenih stroškov usposabljanja, poklicnega svetovanja in pomoči pri iskanju druge zaposlitve. Najvišji evropski prispevek za posamezno podjetje v eni državi članici znaša štiri milijone evrov na proračunsko leto.
»Ključno je začeti čim prej,« je poudaril Besselmann.
Delavci so odvisni tudi od pripravljenosti delodajalcev
Nova pravila sicer omogočajo zgodnejšo pomoč, vendar podjetij ne zavezujejo, da jo morajo uporabiti.
Pobudo za evropsko financiranje preventivnih ukrepov mora sprožiti delodajalec, ki načrtuje prestrukturiranje. Postopek se lahko začne, ko predstavnike zaposlenih pisno obvesti o predvidenih kolektivnih odpustih.
Posamezni delavec zato ne more sam zahtevati sredstev za prekvalifikacijo zgolj zato, ker ocenjuje, da je njegovo delovno mesto ogroženo.
Evropska pomoč je namenjena dodatnemu usposabljanju in zaposlitvenim možnostim, ne financiranju odpravnin ali nadomeščanju zakonskih obveznosti podjetij.
»To ne sme biti povsem brezplačno darilo,« je povedal Besselmann in poudaril, da morajo podjetja tudi sama prispevati del denarja.
Delodajalec mora zahtevo vložiti prek nacionalnih organov, Evropska komisija pa preveri izpolnjevanje pogojev. O sprostitvi sredstev nato odločata Evropski parlament in Svet EU.
Takšna ureditev lahko podjetja spodbudi, da se težav lotijo prej. Vendar zaposlenim ne zagotavlja, da bodo pravočasno vključeni v usposabljanje ali da bodo po njegovem zaključku dejansko našli primerljivo zaposlitev.
Revoz je primer, kako hitro se lahko spremeni prihodnost tovarne
Dogajanje v Novem mestu je konkreten primer, kako lahko spremembe v evropski avtomobilski industriji vplivajo tudi na Slovenijo.
Leta 2021 je Revoz zaradi pomanjkanja polprevodnikov in drugih sestavnih delov začel zmanjševati proizvodnjo. V naslednjem letu se je prilagajanje nadaljevalo, proizvodnja je občasno obstala, podjetje pa je moralo zmanjševati število zaposlenih.
Marca 2022 so iz Revoza sporočili, da zaradi neredne dobave elektronskih komponent in globalnega prestrukturiranja avtomobilske industrije ne morejo podati konkretnih informacij o prihodnjih obetih.
Istega leta je Renault novomeško tovarno vključil v svoje razvojne načrte, pozneje pa je dobila pomembno vlogo pri proizvodnji novih električnih modelov.
Septembra letos je imel Revoz približno 1970 zaposlenih in je napovedal dodatno zaposlovanje zaradi uvajanja druge izmene.
Predsednik uprave Jože Bele je ob začetku proizvodnje vozil Dacia Spring poudaril, da so zaposleni sprejeli izziv proizvodnje treh novih električnih modelov v izjemno kratkem razvojnem obdobju.
Novomeška tovarna tako trenutno širi proizvodnjo, toda pretekle spremembe kažejo, kako močno je njena prihodnost povezana z odločitvami skupine Renault in razmerami na avtomobilskem trgu.
Podobna odvisnost velja za številne slovenske dobavitelje, katerih naročila so vezana na tuje proizvajalce. Sprememba proizvodnih načrtov velikih koncernov lahko pomeni zmanjšanje naročil tudi za podjetje, ki samo posluje učinkovito.
Prav zato je evropska ureditev pomembna tudi za slovenski trg dela. Njena vrednost se lahko pokaže v primerih, ko podjetje že pripravlja zmanjšanje proizvodnje, zaposlenim pa je še mogoče omogočiti prehod na druga delovna mesta, ne da bi morali najprej postati brezposelni.
Za vso Evropo približno 35 milijonov evrov na leto
Obseg razpoložljive pomoči kljub novi zakonodaji ostaja omejen.
Sklad EGF ima za leto 2026 na voljo približno 35 milijonov evrov, sredstva pa so namenjena različnim gospodarskim panogam. Del mora ostati rezerviran tudi za pomoč ljudem, ki so zaposlitev že izgubili.
Evropska komisija zato razvija še druge mehanizme za usposabljanje zaposlenih, med drugim jamstvo za znanja in spretnosti. V okviru šestih pilotnih projektov, namenjenih avtomobilski industriji, je zagotovila 14,5 milijona evrov.
Pri teh projektih naj bi poleg delodajalcev sodelovali tudi sindikati, zavodi za zaposlovanje in izobraževalne ustanove, kar bi lahko omogočilo bolj usklajeno prilagajanje delavcev potrebam trga.
Toda prihodnja ureditev evropske pomoči še ni dokončno določena. Besselmann je v Bruslju pojasnil, da bo sklad EGF po letu 2027 najverjetneje prenehal obstajati v sedanji obliki, njegove naloge pa bi prevzeli drugačni finančni mehanizmi.
»Nihče nima kristalne krogle,« je dejal ob vprašanju prihodnjega financiranja.
Odločitve bodo del širših pogajanj o evropskem proračunu za obdobje od leta 2028 do 2034.
O prihodnosti delavcev se odloča že pred odpovedjo
Primer Revoza razkriva, kako hitro lahko isti industrijski obrat preide od zmanjševanja zaposlenosti do njenega ponovnega povečevanja. V številnih drugih evropskih podjetjih pa preobrazba trenutno poteka v nasprotni smeri.
Tehnološke spremembe in gospodarska konkurenca bodo tudi v prihodnje vplivale na število in vrsto delovnih mest. Na številne odločitve vodstev zaposleni ne morejo neposredno vplivati, lahko pa pravočasno obveščanje in usposabljanje bistveno izboljšata njihove možnosti.
Prav zato bo najpomembnejše vprašanje nove evropske ureditve, ali bo pomoč delavcem dosegla ljudi še pred izgubo zaposlitve.
Ko podjetje javno napove odpuščanja, so odločitve o njegovi prihodnosti pogosto že sprejete. Za zaposlene pa je bistveno prav obdobje pred tem, ko je še mogoče preprečiti, da bi industrijska preobrazba pomenila tudi izgubo njihovega dela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
