Robet Balen

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je namreč na današnji seji obravnavala zapisnika obeh nadzorov, ki sta na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) in na sedežu generalne policijske uprave potekala 4. februarja. Kot je v izjavi po seji povedal Žakelj, so sprejeli tudi dva sklepa o imenovanju pooblaščene skupine.

Zaradi stopnje zaupnosti tajno je glede nadzora na Sovi pojasnil zgolj, da so "dobili zadovoljive odgovore". Glede nadzora na generalni policijski upravi pa je komisija po njegovih besedah ugotovila neskladja med navedbami in gradivom, s katerimi se je seznanila na eni od prejšnjih sej, ter zapisnikom o nadzoru, ki je bil na sedežu generalne policijske uprave izveden 4. februarja.

Komisija v zvezi s primerom državne tožilke od generalne policijske uprave ni prejela zadostnih pojasnil in dokumentacije, na podlagi katerih bi lahko sprejela utemeljene zaključke, je povedal.

Gre za očitke tožilke Mateje Gončin, ki vodi pregon zoper člane Kavaškega klana, o nepravilnostih delovanja Centra za varovanje in zaščito pri njenem varovanju. Na Knovsu so se primera lotili konec lanskega leta, potem ko so novembra dobili informacijo, da naj bi se zoper osebo, zaposleno na specializiranem državnem tožilstvu (SDT), domnevno nezakonito izvajali prikriti preiskovalni ukrepi tajnega opazovanja po zakonu o kazenskem postopku, je takrat izpostavil Žakelj. Decembra pa je dejal, da iz dokumentacije, ki so jo prejeli od enega od policistov, ki je bil nekaj časa v ekipi, ki je varovala tožilko, izhaja, da je "stanje na Centru za varovanje in zaščito katastrofalno".

Tudi danes je Žakelj pojasnil, da se omenjeni nadzori nanašajo na področje uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere je Knovs pristojen. Še vedno pa po njegovih besedah ostaja odprto "vprašanje o zakonitosti aktivnosti, ki jih je domnevno izvajala policija". Ob tem je izrazil upanje, da bo državno tožilstvo ta primer "raziskalo vsaj tako vestno in profesionalno" kot nekatere druge.

Sicer pa so se po njegovih besedah med nadzori na generalni policijski upravi mnogokrat zastavljala vprašanja glede pristojnosti komisije. Zato komisija meni, da bi bil v prihodnje primeren resen, strokoven, nepolitičen razmislek o pristojnostih komisije na področju nadzora nad delom policije, saj bo v nasprotnem ta po njegovem mnenju ostala brez zunanjega nadzora.

"Če je komisija odgovorna samo za nadzor zakonito odrejenih ukrepov s strani preiskovalnega sodnika, potem nadzor Knovsa nima smisla in je sam sebi namen," je izpostavil predsednik Knovsa. Menil je, da je to tako, kot če bi doma, ko izgine čokolada, otroka le vprašali, če jo je on pojedel, in ko ta to zanika, mu le zaupate in ste do naslednjič kar zadovoljni. Žakelj namreč ugotavlja, da ima Knovs "na policiji le pravico, da zaupa, da prav res kontrolira, pa ne".

Komisija pa je po njegovih besedah izrazila tudi zaskrbljenost nad odtekanjem informacij o nadzorih, ki jih pooblaščena skupina komisije opravlja na sedežu generalne policijske uprave. Komisija je namreč že v nekaj primerih zaznala, da so bili mediji seznanjeni o nadzorih. Tudi takoj po zadnjem nadzoru na generalni policijski upravi so mediji klicali njega in še tri ostale člane pooblaščene skupine, je povedal.

Kot predsednik Knovsa je na to opozoril vodstvo generalne policijske uprave že ob nadzoru julija lani, a je slednje zanikalo, da bi informacije glede nadzora prišle v javnost z njihove strani. "Glede na to, da je bila zaveza vodstva generalne policijske uprave, da bodo razmislili o uvedbi internega nadzora, komisija pričakuje, da bo takšen interni nadzor vendarle odrejen ter da bo komisija v doglednem času prejela poročilo o tem," je pri tem poudaril.

Komisija ugotavlja, da vodstvo generalne policijske uprave do sedaj ni primerno naslovilo te problematike, je še dodal Žakelj.