Kako ravnate s kuhinjskimi odpadki? Globa lahko sega tudi do 125.000 evrov
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opozarja, da je treba pri napravah za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov upoštevati zakonodajo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Na ministrstvu v zadnjem obdobju zaznavajo povečano trženje naprav za obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. Gre za razne naprave za rezanje, drobljenje ali metje, tako imenovane biodigestorje, dehidratorje in naprave za pospešeno kompostiranje.
Kot so opozorili, je treba upoštevati, da za biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gostinstva velja poseben pravni režim, česar iz oglasa za posamezno napravo ne boste razbrali. Prodajalci namreč pri posameznih napravah med drugim navajajo, da omogočajo obdelavo odpadkov do stopnje, ko jih je mogoče odvajati v javno kanalizacijo. Obenem naj bi te naprave, ki se med seboj razlikujejo po načinu delovanja, bistveno zmanjšale stroške ravnanja z odpadki.
Ministrstvo o njihovi učinkovitosti ne želi soditi in se o kakovosti naprav ne opredeljuje, temveč izpostavlja izključno vprašanje zakonitosti njihove uporabe v Sloveniji. Gre pogosto za večjo investicijo, saj prodajalci teh naprav najpogosteje nagovarjajo zlasti hotele, restavracije, prehrambne obrate, šole in vrtce, torej upravljavce objektov, v katerih nastajajo večje količine kuhinjskih odpadkov iz gostinstva.
Kaj ni dovoljeno
Ministrstvo želi zato potencialne kupci seznaniti z zakonodajnim okvirom uporabe teh naprav. V skladu z uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je namreč prepovedano rezanje, drobljenje ali mletje kuhinjskih odpadkov ter njihovo redčenje »z namenom odvajanja v javno kanalizacijo, greznice ali neposredno v vode.« Obenem je prepovedana prodaja opreme za ta namen.
Prepoved določa tudi uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. »Prepoved temelji na strokovnih razlogih, saj komunalne čistilne naprave niso projektirane za tovrstne organske obremenitve, odvajanje zmletih ali utekočinjenih odpadkov pa lahko povzroči motnje v njihovem delovanju, višje stroške čiščenja in povečane emisije neprijetnih vonjav,« so pojasnili na ministrstvu.
Kaj je dovoljeno in pod kakšnimi pogoji
Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora te odpadke obvezno oddati pooblaščenemu zbiralcu. Ob tem lahko dehidracijo kuhinjskih odpadkov izvaja le ob pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov, pri čemer odpadki tudi po predelavi ohranijo status odpadka, zato jih je treba še naprej oddajati zbiralcu in za oddajo pridobiti evidenčni list.
Enako velja za naprave, ki z encimi razgrajujejo odpadke v tekočo fazo, tako imenovane biodigestorje, saj nastali produkt ne predstavlja »sive vode«, temveč odpadek, ki ga ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
Kazni so ogromne
Neskladno ravnanje z odpadki predstavlja prekršek, za katerega so v skladu z zakonodajo predpisane visoke globe. Za hujše kršitve, kot je izvajanje predelave odpadkov brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja ali neustrezno ravnanje z odpadki, so za pravne osebe predpisane globe v razponu od 75.000 do 125.000 evrov, za odgovorne osebe pa dodatne globe.
Na ministrstvu zato svetujejo, naj potencialni kupci pred morebitno investicijo preverijo namen uporabe naprave, način ravnanja s predelanimi odpadki in morebitno obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
