Meloni želi centre preseliti zunaj EU: Bo načrt plačevala tudi Slovenija?
Slovenija je junija že načelno podprla centre za vračanje v tretjih državah. Odprto je, ali bi jih tudi uporabljala in koliko bi prispevala.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Italijanska vlada namerava na torkovi videokonferenci notranjih ministrov EU predlagati vzpostavitev evropsko financiranih centrov za vračanje migrantov zunaj Unije.
Načrt, ki ga bo predstavil notranji minister Matteo Piantedosi, naj bi se zgledoval po sporazumu vlade Giorgie Meloni z Albanijo, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V centre ne bi pošiljali ljudi, ki še čakajo na odločitev o prošnji za azil, temveč predvsem tiste, za katere je bilo že ugotovljeno, da nimajo pravice ostati v EU. Tam bi čakali na vrnitev v državo izvora, center pa bi lahko postal tudi njihova končna destinacija.
Italija želi, da bi objekte financirala Evropska unija, uporabljale pa bi jih posamezne države članice. Za zdaj ni znano, koliko centrov predlaga, koliko bi stali in kako bi si članice razdelile stroške.
Na neuradnem seznamu tudi Črna gora
Po navedbah Anse se med možnimi državami gostiteljicami omenjajo Ruanda, Gana, Senegal, Tunizija, Libija, Mavretanija, Egipt, Uganda in Etiopija, pa tudi Armenija, Uzbekistan in Črna gora.
Seznam ni uraden, prav tako ni znano, ali je katera od teh držav pripravljena sprejeti takšen center. Med njimi so tudi države, s katerimi ljudje, poslani iz EU, morda ne bi imeli nobene povezave.
Prav to odpira eno ključnih pravnih vprašanj - ali lahko EU človeka, ki nima pravice ostati na njenem ozemlju, pošlje v tretjo državo, iz katere ne prihaja in skozi katero ni nikoli potoval.
Nova evropska pravila o vračanju takšne centre sicer dopuščajo. Po junijskem dogovoru Sveta EU in Evropskega parlamenta bi jih članice lahko uporabljale na podlagi sporazuma s tretjo državo, ki bi morala spoštovati mednarodne standarde človekovih pravic.
Mladoletnikov brez spremstva vanje ne bi smeli pošiljati.
Jutri še ne bo odločitve
Uradna tema torkove videokonference so razmere v španski Ceuti, kamor je iz Maroka prišlo več tisoč ljudi.
Italija želi razpravo izkoristiti tudi za predstavitev širšega predloga, vendar ministri predvidoma še ne bodo odločali o lokacijah, financiranju ali začetku delovanja centrov.
Rim bo predvsem preverjal, koliko članic bi bilo pripravljenih podpreti skupni evropski sistem.
Če bi predlog dobil zadostno politično podporo, bi morali šele nato določiti države gostiteljice, pravila delovanja, način nadzora in vir denarja.
Odprto ostaja tudi vprašanje odgovornosti. Ni jasno, kdo bi odgovarjal, če bi bil človek v centru nezakonito pridržan, ostal brez ustrezne zdravstvene oskrbe ali bil vrnjen v državo, kjer bi mu grozila nevarnost - država, ki ga je poslala, država gostiteljica ali Evropska unija.
Kakšno stališče bo zavzela Slovenija?
Sestanka se bo udeležil slovenski minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz. Slovenija bo zato morala zavzeti stališče do predloga, ki je ne zadeva le politično, temveč tudi finančno in praktično.
Če bi centre financirali iz skupnega evropskega proračuna, bi k njihovemu delovanju posredno prispevala tudi Slovenija. Posebej pa se bo morala odločiti, ali bi vanje pošiljala ljudi, ki jim je bila odločba o vrnitvi izdana pri nas.
Doslej objavljena stališča kažejo, da bo Slovenija italijanski predlog v osnovi podprla.
Junija je sporočila, da centrom za vračanje zunaj EU ne nasprotuje, premier Janez Janša pa je bil med podpisniki pobude 19 držav za njihovo čimprejšnjo vzpostavitev in evropsko finančno podporo.
Ljubljana pri tem postavlja omejitev - centri naj bodo blizu držav izvora, ne pa na Zahodnem Balkanu.
Ni še jasno, ali podpira tudi konkretni italijanski seznam držav in ali bi centre uporabljala za vračanja iz Slovenije.
Za več informacij smo prosili ministrstvo za notranje zadeve in vlado. Zanimalo nas je, ali Slovenija podpira centre zunaj EU, njihovo skupno financiranje ter uporabo za ljudi, ki jih mora vrniti Slovenija.
Italija predlog utemeljuje z nizko uspešnostjo evropskega sistema vračanja. Po podatkih Evropske komisije se je leta 2025 dejansko vrnilo le okoli 28 odstotkov ljudi, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
