Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
O učiteljih in monopolu
Čas branja 2 min.

Odziv na ministrova mikrodokazila: ne rešitvam po bližnjicah


G.G.
6. 10. 2026, 15.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Minister za izobraževanje Borut Rončević meni, da je mogoče z ustrezno zastavljenim sistemom mikrodokazil pridobiti ustrezna znanja in kvalifikacije.

borut rončević.jpg
Robert Balen
Minister za šolstvo Borut Rončević

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Minister za izobraževanje Borut Rončević je v intervjuju za Reporter napovedal, da se bodo pomanjkanja učiteljev lotili z reformo. Trdi, da je eden od ključnih razlogov zanj tudi monopol na področju izobraževanja učiteljev.

Kako bi lahko ta monopol razrahljali. Rončević meni, da je mogoče z ustrezno zastavljenim sistemom mikrodokazil pridobiti ustrezna znanja in kvalifikacije. Za ilustracijo ponudi primer, da bi lahko diplomiranega matematika s pomočjo mikrodokazil ustrezno pedagoško usposobili in mu omogočili opravljanje učiteljskega poklica, če si tega želi.

Minister poudarja, da bo šlo za veženj strukturiranih izobraževanj v obsegu od ene do devetih kreditnih točk. Zahteve bo predpisala država, izvajale pa jih bodo akreditirane visokošolske ustanove. Upoštevana bodo merila Nakvisa, agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki v postopkih reakreditacije presoja tudi kakovost izvajanja teh krajših oblik izobraževanja.

Rešitve naj temeljijo na izboljšanju pogojev dela ter krepitvi ugleda poklica

Danes so se na ministrov koncept mikrodokazil odzval Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ob izjavah ministra izražajo »zaskrbljenost«. »Tovrstne izjave niso zgolj vprašanje učiteljske kvalifikacije, temveč odpirajo temeljna vprašanja odnosa do znanja in izobraženosti v najširšem možnem pomenu,« so zapisali.

Preberite še

»Izobraženost učitelja nikoli ni seštevek predmetnega znanja in posameznih usposabljanj s področja pedagogike, andragogike, psihologije in didaktike. Celovita učiteljska izobrazba temelji na enakovrednosti in tesni povezanosti strokovne, pedagoške in didaktične odličnosti. Učitelj mora poglobljeno poznati področje, ki ga poučuje, obenem pa pouk smiselno prilagajati predznanju, razvojnim značilnostim in potrebam učečih se v vse bolj heterogenih oddelkih. Njegovo delo vključuje tudi vzgojno dimenzijo, ki se uresničuje v spoštljivem odnosu, razumevanju osebnih okoliščin učečih se in premišljenem odzivanju na vzgojne izzive ter v spoštljivi komunikaciji s starši in skrbniki. Obvladovanje predmetnega področja je zato nujen, vendar nezadosten pogoj za kakovostno poučevanje. Tisto, kar učitelja loči od predmetnega strokovnjaka, sta namreč prav njegova pedagoška in didaktična odličnost. Vse to pa pridobiva skozi poglobljen študij in reflektirano pedagoško prakso, pri čemer razvija tudi zmožnost strokovne presoje, avtonomijo in etično odgovornost pri delu.

Predmetnim strokovnjakom, ki niso zaključili pedagoškega študijskega programa, že danes pot v učiteljski poklic odpira pedagoško-andragoško izobraževanje (PAI), zato bi bilo bolj smiselno razpravo usmeriti v kakovost in dostopnost tega programa ter zagotavljanje enakovrednih standardov pripravljenosti za kakovostno pedagoško delo. Mikrodokazila imajo lahko pomembno vlogo v nadaljnjem profesionalnem razvoju, saj omogočajo ciljno nadgrajevanje temeljnega znanja, ne morejo pa nadomestiti celovitega začetnega izobraževanja učiteljev.

Senat Filozofske fakultete UL zato odločevalce poziva, da ukrepe za odpravljanje kadrovskega primanjkljaja oblikujejo premišljeno, tudi s presojo in morebitno dopolnitvijo ustreznih pravnoformalnih aktov o izobrazbi strokovnih delavcev in v sodelovanju z najširšim krogom strokovne javnosti. Rešitve naj temeljijo na izboljšanju pogojev dela ter krepitvi ugleda poklica in nikakor ne na iskanju bližnjic, s katerimi bi zagotovili zgolj zadostno število učiteljev, a bi obenem šibili (trenutno še) visok standard učiteljske izobrazbe. Ta standard namreč igra ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne, vključujoče in pravične javne šole, v kateri je čisto vsakemu učencu in dijaku omogočeno, da razvija svoje potenciale, ne glede na značilnosti okolja, iz katerega prihaja. Današnjega pomanjkanja učiteljev nikakor ne smemo reševati na račun kakovosti izobraževanja prihodnjih generacij. Ohranjanje visokih standardov učiteljske izobrazbe ni zgolj politična odločitev, temveč naša skupna odgovornost.«

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.