Koliko nas bo stalo ogrevanje? Razlike med kraji so precejšnje
Primerjali smo stroške ogrevanja enakega stanovanja v sedmih slovenskih sistemih. Razlike znašajo do 358 evrov na leto. Kaj jih povzroča?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za enako veliko stanovanje z enako porabo toplote bi letni strošek po trenutno objavljenih cenikih v Šaleški dolini znašal približno 559 evrov, na Ravnah na Koroškem pa 917 evrov. Pregled cenikov razkriva, zakaj je lahko ogrevanje v kraju s cenejšo toploto na koncu dražje in kaj lahko račune spremeni med prihajajočo zimo.
Lastniki stanovanj na Ravnah na Koroškem in Jesenicah imajo pred začetkom ogrevalne sezone zanimivo primerjavo. Na Jesenicah je megavatna ura toplote dražja kot na Ravnah, vendar bi gospodinjstvo z enako porabo po objavljenih tarifah za osnovni strošek ogrevanja plačalo manj. Razlog je fiksni del računa, ki ga gospodinjstva plačujejo ne glede na to, koliko toplote dejansko porabijo.
Takšne razlike med slovenskimi kraji niso redkost. Nekateri sistemi toploto pridobivajo iz zemeljskega plina, drugi iz lesne biomase, odpadkov ali termoelektrarn. Razlikujejo se tudi po velikosti, stroških obratovanja in načinu obračunavanja. Poleg tega imajo nekatera mesta več ločenih ogrevalnih sistemov, zato prebivalci iste občine ne plačujejo nujno enake cene.
Pregledali smo cenike, objavljene do 23. septembra 2026, in za sisteme s preverljivimi tarifami izračunali stroške enakega stanovanja. Izračuni kažejo, koliko bi ogrevanje stalo v dvanajstih mesecih ob nespremenjenih cenah in porabi. Ne gre za napoved dejanske cene celotne zime, saj lahko distributerji cenike med sezono spremenijo.
Koliko bi za enako stanovanje plačali v različnih krajih?
Za primerjavo smo uporabili model Agencije za energijo: stanovanje z 69 kvadratnimi metri ogrevane površine, letno porabo 4,31 megavatne ure toplote in pripadajočo obračunsko močjo 6,54 kilovata. Takšno stanovanje je po predpostavkah agencije v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Enaka izhodišča omogočajo primerjavo cenikov, ne pa napovedi dejanskih računov vseh prebivalcev posameznega kraja.
Primerjava po preverjenih cenikih
Modelski letni strošek za 69 m² veliko stanovanje, če bi preverjene tarife veljale vseh 12 mesecev. Vključeni so porabljena toplota, fiksni del, predpisana prispevka in DDV, brez dodatnih storitev merjenja in upravljanja.
Med šaleškim in ravenskim sistemom znaša razlika pri predpostavljeni porabi približno 358 evrov na leto. Razlika pri dejanskem računu je lahko drugačna, saj imajo gospodinjstva različne obračunske moči, stavbe pa različno energetsko učinkovitost in dodatne stroške.
Zakaj je na Ravnah račun višji, čeprav je toplota cenejša kot na Jesenicah?
Za razumevanje razlike je treba pogledati, kako je sestavljena položnica. Variabilni del je odvisen od porabljene toplote. Fiksni del je vezan predvsem na obračunsko moč, ki jo ima stavba zagotovljeno v ogrevalnem sistemu.
Pri našem modelskem stanovanju bi osnovni letni strošek na Ravnah znašal približno 917 evrov, od tega 465 evrov odpade na fiksni del. Na Jesenicah bi za porabljeno toploto s prispevkoma plačali približno 546 evrov, za obračunsko moč pa 108 evrov. Dodatnih 55 evrov bi znašala tamkajšnja števnina. Skupni znesek bi bil tako približno 709 evrov.
Kam gre denar pri enaki porabi?
Ravne so obenem primer kraja, kjer je bila letos potrjena občutna pocenitev. Petrol je januarja variabilno ceno toplote znižal za 35,4 odstotka.
Po njegovem izračunu bo povprečno stanovanje v tamkajšnjem sistemu, veliko 57,75 kvadratnega metra, ob predvideni porabi za ogrevanje v letu 2026 plačalo približno 730 evrov, kar je skoraj 230 evrov manj kot leto prej. Gre za Petrolov dejanski model povprečnega odjemalca, ki se zaradi drugačne površine in obračunske moči razlikuje od našega primerjalnega stanovanja.
V Kranju, Novem mestu in Krškem cena ni enaka za vse prebivalce
Pri primerjavi slovenskih krajev hitro naletimo na omejitev mestnih povprečij. Kranj ima med drugim ločena sistema v naseljih Planina in Vodni stolp, Novo mesto pa več manjših omrežij, ki jih upravljajo različna podjetja. Tudi Krško ima več samostojnih sistemov. Agencija za energijo jih v evidenci za leto 2026 vodi ločeno.
Zato ni ustrezno vzeti cene iz enega naselja in jo predstaviti kot ceno ogrevanja celotnega mesta. V preglednici smo prikazali konkretne sisteme, za katere bi bilo treba pri izračunu zimske položnice uporabiti njihov lastni cenik oziroma obračun stroškov.
Za te sisteme popolnega modelsko primerljivega stroška po septembrskih cenah ni mogoče zanesljivo navesti samo na podlagi splošnega mestnega cenika. Nekateri so lastniški sistemi, drugi uporabljajo stroškovni obračun. Domplan denimo pojasnjuje, da za toplovod Planina pred sezono pripravi načrt stroškov in akontacij, med sezono pa jih lahko prilagodi ob spremembah cen goriva in drugih stroškov. Po koncu sezone opravi poračun na podlagi dejanskih stroškov in porabe.
To pomeni, da bi bila enotna septembrska napoved za vsako stanovanje na Planini lahko zavajajoča. Za kakovostno primerjavo konkretnih stavb bi potrebovali vsaj njihov zadnji letni obračun, dejansko porabo, pripadajočo obračunsko moč in načrtovane akontacije.
Kaj lahko račune spremeni že med zimo?
Na stroške v prihodnjih mesecih bodo vplivali vreme, morebitne spremembe cenikov in cene energentov, iz katerih distributerji proizvajajo toploto. Pri enakih cenah bi 20-odstotno povečanje porabe našemu modelskemu stanovanju prineslo naslednje dodatne stroške.
Lastni scenarijski izračuni z nespremenjenimi tarifami. Pri Jesenicah bi bilo treba v obeh primerih dodati še približno 55 evrov števnine. Dvajsetodstotno povečanje porabe je izbrana predpostavka, ne vremenska napoved.
Poleg porabe je pomembno tudi, kdaj distributer spremeni ceno. Če se toplota podraži pred najhladnejšimi meseci, bo učinek na letni račun večji kot ob enaki podražitvi spomladi, ko gospodinjstva običajno porabijo manj toplote.
V Šaleški dolini sta Velenje in Šoštanj v letošnji ogrevalni sezoni februarja, marca in aprila pokrila razliko, ki je nastala zaradi podražitve dobavljene toplote iz Termoelektrarne Šoštanj. Tako gospodinjski odjemalci v teh mesecih niso občutili celotne spremembe nabavne cene. Iz takšne pomoči pa ni mogoče sklepati, da bosta občini enak ukrep uvedli tudi prihodnjo zimo.
Pri kurilnem olju je podražitev že znana
V nasprotju z daljinskim ogrevanjem, pri katerem imajo pomembno vlogo lokalni ceniki, gospodinjstva s kurilnim oljem spremljajo predvsem ceno goriva. Ta se je od začetka septembra občutno zvišala.
Po podatkih ministrstva je liter reguliranega kurilnega olja od 1. do 7. septembra stal 1,412 evra, 23. septembra pa je bila najvišja dovoljena cena 1,635 evra. Nakup tisoč litrov je tako dražji za 223 evrov. Trenutna cena velja do vključno 28. septembra in ne vključuje prevoza.
Če za primer uporabimo 110 kvadratnih metrov veliko hišo z letno potrebo po 11 megavatnih urah koristne toplote, bi ob okvirni energijski vrednosti deset kilovatnih ur na liter kurilnega olja in 85-odstotnem izkoristku kotla potrebovali približno 1294 litrov goriva. Pri današnji ceni bi to pomenilo okoli 2116 evrov brez dostave in vzdrževanja kurilne naprave. Enaka količina bi po ceni z začetka septembra stala približno 1827 evrov.
Primerjave s stanovanjskimi sistemi daljinskega ogrevanja ni mogoče razumeti kot primerjave enakovrednih gospodinjstev, saj gre za drugačno površino, porabo in ogrevalno napravo. Pokaže pa, kako močno lahko trenutek nakupa energenta vpliva na zimski strošek lastnikov hiš.
Koliko bo gospodinjstvo dejansko plačalo?
Za posamezno stanovanje je najbolj uporabna primerjava njegove porabe in skupnega stroška v pretekli sezoni s trenutno veljavnimi tarifami. Pri daljinskem ogrevanju je treba upoštevati, da merilnik pogosto meri porabo celotne stavbe, stroški pa se nato po dogovorjenih in predpisanih pravilih razdelijo med posamezna stanovanja. Na znesek zato vplivajo tudi velikost stanovanja, njegova lega, porabniški deleži in način obračuna.
Poleg osnovne cene toplote se lahko na položnici pojavijo stroški merjenja in razdeljevanja porabe, vzdrževanja toplotne postaje ter priprave sanitarne tople vode. Že zato modelska primerjava, ki te postavke izpusti, ni nujno enaka celotnemu računu gospodinjstva.
Podatki za danes tako pokažejo, koliko stane enaka predpostavljena poraba v posameznih preverjenih sistemih, ne zagotavljajo pa, koliko bodo prebivalci plačali ob koncu zime. Za dokončno oceno bodo odločilni ceniki, ki bodo dejansko veljali med sezono, vremenske razmere in poraba vsake stavbe posebej.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
