RTVSLO: Spor bi lahko dobil tudi evropsko razsežnost, pravi opozicija
Svoboda, SD in Levica zahtevajo razpravo o medijski politiki vlade. Opozarjajo na spremembe upravljanja RTV in financiranja medijev ter napovedujejo pismo Bruslju.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Opozicijske Svoboda, SD in Levica zahtevajo nujno sejo parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri želijo obravnavati medijsko politiko vlade Janeza Janše.
Vladi očitajo, da s spremembami medijske zakonodaje, posegi v financiranje medijev in reorganizacijo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) povečuje politični vpliv na medijsko krajino.
Spor se zaostruje manj kot dva tedna pred posvetovalnim referendumom o ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
»Zahtevamo sklic nujne seje odbora za kulturo, ker se ne strinjamo s trenutno politiko, ki si želi podrediti neodvisne medije,« je po poročanju STA na današnji novinarski konferenci dejala poslanka Svobode Sara Žibrat.
Vladi je očitala finančno izčrpavanje medijev, preklicevanje že obstoječih razpisov in pozivov za sofinanciranje ter predlaganje zakonodajnih sprememb, ki po njeni oceni ogrožajo njihovo neodvisnost.
Zahtevo za sklic seje so opozicijske stranke vložile že v petek, seja pa še ni sklicana. Na njej želijo slišati tudi predstavnike strokovne javnosti, med drugim RTV Slovenija in Društva novinarjev Slovenije (DNS).
Sporne spremembe upravljanja RTV Slovenija
Pomemben del očitkov se nanaša na predlagano reorganizacijo RTV Slovenija. Ministrstvo za kulturo je konec avgusta predstavilo novelo zakona, ki predvideva odpravo sedanje štiričlanske uprave in ponovno uvedbo generalnega direktorja, programskega sveta ter nadzornega sveta.
Po predlogu bi nadzorni svet dobil pomembne pristojnosti pri imenovanju generalnega direktorja ter sprejemanju finančnega načrta in statuta zavoda. Prav njegova sestava je eden osrednjih predmetov kritik.
Društvo novinarjev Slovenije je v pripombah na predlog opozorilo, da bi šest od sedmih članov nadzornega sveta imenovala vlada. Po oceni društva bi takšna ureditev omogočila politični vpliv na ključne upravljavske odločitve javnega medija.
Ministrstvo spremembe utemeljuje drugače. Ob predstavitvi predloga je pojasnilo, da želi jasneje ločiti programsko odločanje, poslovodstvo in finančni nadzor ter zagotoviti učinkovitejše upravljanje zavoda.
Po navedbah ministrstva bi programski svet še naprej skrbel za varovanje javnega interesa in uredniške neodvisnosti.
Žibrat je danes največji koalicijski stranki očitala, da želi prevzeti nadzor nad RTV Slovenija. Kritična je bila predvsem do načrtovane ukinitve obveznega RTV-prispevka in morebitnega prehoda na proračunsko financiranje.
Namesto zakonsko zagotovljenega denarja vsakoletni proračun
Drugi del spora se nanaša na financiranje javnih in zasebnih medijev. Predlog novele zakona o medijih odpravlja zakonsko določeno višino sredstev za sofinanciranje medijskih vsebin. O njihovem obsegu bi odločali ob sprejemanju vsakokratnega državnega proračuna.
Ministrstvo za kulturo pojasnjuje, da želi sredstva bolj ciljno usmeriti v kakovostne programske vsebine, razvoj medijev in njihovo dolgotrajno vzdržnost. Iz sistema podpor bi med drugim izključilo medije, povezane v programske mreže.
Novinarske organizacije opozarjajo na drugo posledico predlagane ureditve. Če višina financiranja ne bo več zakonsko zagotovljena, bo po njihovi oceni podpora medijem manj predvidljiva in bolj odvisna od vsakoletnih političnih odločitev.
Opozicija ob tem opozarja tudi na preklicevanje že objavljenih razpisov. Žibrat je vladi očitala, da s takšnimi ukrepi medijem odvzema finančna sredstva, vendar na današnji novinarski konferenci po podatkih STA ni podrobneje predstavila vseh posameznih primerov.
Predlogoma nasprotuje tudi Nacionalni svet za kulturo
Pomembno je, da pomisleki niso omejeni na opozicijske stranke.
Nacionalni svet za kulturo (NSK), posvetovalno telo ministrstva, je na septembrski seji izrazil nasprotovanje obema predlaganima novelama in referendumskemu vprašanju o ukinitvi RTV-prispevka.
Svet opozarja predvsem na zmanjševanje stabilnosti financiranja in pomanjkljivo vključevanje strokovne javnosti v pripravo zakonodaje.
Ministrstvo je pozval, naj zagotovi vnaprej določene minimalne obsege sofinanciranja in strokovnjake v pripravo sprememb vključuje že pred začetkom javne obravnave.
Podobne pomisleke so septembra izrazili tudi predstavniki Mirovnega inštituta, akademske sfere in novinarskih organizacij. Med drugim so opozorili na predvideni prenos upravljavskih pristojnosti na nadzorni svet RTV Slovenija ter spremembe državnih podpor medijem.
Opozicija napoveduje tudi pismo Evropski komisiji
Opozicija namerava spor prenesti še na evropsko raven. Žibrat je napovedala, da v Bruslju že pripravljajo pismo Evropski komisiji, v katerem bodo opozorili na več potez slovenske vlade, tudi na predlagane spremembe medijske zakonodaje.
Pri tem se sklicujejo na evropski akt o svobodi medijev, katerega večina določb se uporablja od avgusta lani. Uredba med drugim zahteva, da države članice javnim medijem zagotovijo ustrezno, trajnostno in predvidljivo financiranje ter jih zaščitijo pred neupravičenim političnim vplivom.
Evropska pravila sicer ne predpisujejo obveznega RTV-prispevka kot edinega dovoljenega načina financiranja.
Pomembno je, da izbrana ureditev zagotavlja neodvisnost in sredstva za izvajanje javne službe. Ali bi predlagane slovenske spremembe kršile evropsko pravo, za zdaj ni ugotovljeno.
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je vladi očitala tudi odnos do neodvisnih medijev in poudarila, da objave na družbenih omrežjih ne morejo nadomestiti profesionalnega novinarstva.
Poslanec SD Darko Ratajc je izpostavil pomen medijev, ki lahko delujejo neodvisno od vsakokratne oblasti.
Naslednji pomemben datum v razpravi o prihodnosti javne radiotelevizije bo 11. oktober, ko bodo volivci na posvetovalnem referendumu odločali o vprašanju ukinitve obveznega plačevanja RTV-prispevka.
Izid referenduma zakonodajalca ne bo pravno zavezoval, bo pa pokazal stališče volivcev do predlagane spremembe financiranja javnega zavoda.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
