Prisilno delo ali aktivacija? Zaradi socialne pomoči vre
Pred glasovanjem se zaostruje razprava o tem, kdo naj bo upravičen do pomoči in kakšne obveznosti naj spremljajo njeno prejemanje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na soočenju pred posvetovalnim referendumom o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom na Televiziji Slovenija (TVS) so med zagovorniki in nasprotniki referendumskega vprašanja padale številne ostre besede. Medtem ko zagovorniki menijo, da se socialna pomoč ne sme izkoriščati in da je treba delovno sposobne prejemnike ponovno aktivirati, so jim nasprotniki očitali predvsem pomanjkanje konkretnih podatkov.
»Zdrav človek mora delati«
Na strani zagovornikov referendumskega vprašanja so nastopili predstavniki SDS, NSi, SLS, Demokratov Anžeta Logarja, Fokusa Marka Lotriča in Nove socialdemokracije. Njihovo izhodišče je bilo jasno: delovno sposoben človek naj bi delal, ne pa dolgoročno prejemal denarne socialne pomoči. Menijo, da bi bilo treba prejemnike pomoči ponovno aktivirati, jim omogočiti več socialnih stikov ter jih spodbuditi k vključevanju na trg dela.
Ob tem so opozarjali, da trenutni sistem omogoča tudi zlorabe. Večkrat so poudarili, da bi bilo treba prejemnike, ki so sposobni za delo, vključiti v družbenokoristne aktivnosti. Kot primere so navedli košnjo trave, obiskovanje stanovalcev domov za starejše in pranje gasilskih avtomobilov.
Kaj natančno bi družbenokoristno delo pomenilo in kakšen pravni status bi imeli ljudje, ki bi ga opravljali, pa na soočenju ni bilo povsem jasno. Zagovorniki so pojasnili, da bi se konkretna ureditev pripravila šele po morebitni podpori referendumskemu vprašanju ter usklajevala tudi na Ekonomsko-socialnem svetu. Izpostavili so, da ukrep ne bi veljal za otroke, invalide in bolne prejemnike pomoči.
Koliko ljudi naj bi pomoč izkoriščalo?
Prav pri vprašanju obsega domnevnih zlorab je med soočenjem prišlo do enega od najbolj očitnih trkov med obema stranema.
Voditeljica in nasprotniki referendumskega vprašanja so zagovornike večkrat pozvali, naj povedo, koliko ljudi naj bi denarno socialno pomoč dejansko izkoriščalo in koliko ljudi bi z družbenokoristnim delom na ta način vključili na trg dela.
Konkretnih številk niso navedli.
Zagovorniki so med drugim menili, da bi morali biti prejemniki socialne pomoči celo javno objavljeni, saj gre za denar davkoplačevalcev. Zavzemali so se tudi za časovno omejitev pomoči, po kateri bi jo prejemnik po šestih mesecih izgubil.
Med argumenti zagovornikov je bilo tudi opozorilo na razliko med minimalno plačo in višino socialne pomoči. Po njihovem mnenju je ta premajhna, zaradi česar se nekaterim ljudem delo ne izplača. Prejšnji vladni koaliciji so očitali, da je bistveno bolj zvišala socialne transferje kot plače oziroma pokojnine.
Levici so pri tem očitali, da ji ustreza odvisnost ljudi od socialne pomoči.
Nasprotniki: »Podatkov za takšne trditve ni«
Na drugi strani so nastopili predstavniki Gibanja Svoboda, Levice, Preroda – Stranke Vladimirja Prebiliča, Piratske stranke Slovenije, Mi, socialisti in Nič od tega ter predstavniki Amnesty International Slovenije, Danes je nov dan, Zasuka – sindikata za ustvarjalnost in kulturo, Zavoda za kulturo raznolikosti Open ter Zavoda za produkcijo in promocijo elektronske glasbe PLC.
Njihov glavni očitek je bil, da zagovorniki referendumskega vprašanja ne predložijo podatkov, ki bi potrjevali njihove trditve o množičnem izkoriščanju sistema.
Po podatkih oziroma ocenah, ki so jih navedli na TVS, naj bi denarno socialno pomoč izkoriščalo okoli 1300 ljudi. Ob tem so opozorili, da število prejemnikov socialne pomoči iz leta v leto upada.
Po njihovih navedbah je bilo julija letos prejemnikov denarne socialne pomoči 68.382. V to številko so vključeni tudi otroci ter zaposleni, ki zaradi prenizkih prihodkov ne dosegajo cenzusa.
Posameznik brez premoženja lahko po navedenih podatkih prejme do 507,43 evra denarne socialne pomoči, povprečni znesek pa naj bi znašal okoli 300 evrov mesečno.
Slovenija ima več kot 30 pogojev
Nasprotniki so poudarili tudi, da je slovenska zakonodaja na področju socialnih prejemkov že zdaj zelo restriktivna. Po njihovih besedah je za pridobitev denarne socialne pomoči treba izpolniti več kot 30 pogojev. Zato menijo, da sistema ne bi smeli dodatno zaostrovati, temveč bi bilo treba nekatere omejitve celo omiliti.
Opozorili so tudi, da brezposelni prejemnik socialne pomoči po trenutni zakonodaji ne more preprosto zavrniti ustreznega dela, ne da bi za to tvegal izgubo pravice do pomoči. Če jo izgubi zaradi zavrnitve, naj šest mesecev ne bi mogel ponovno zaprositi zanjo.
»Prisilno delo« ali aktivacija?
Eden od osrednjih sporov je bil zato tudi jezik, s katerim obe strani opisujeta predlagani ukrep. Nasprotniki referendumskega vprašanja so zagovornikom očitali, da želijo uvesti »prisilno delo« brez običajnih delavskih pravic. Po njihovem bi bilo takšno delo vrednoteno približno polovico nižje od zakonsko določene minimalne plače.
Zagovorniki pa so ukrep predstavili predvsem kot način aktivacije ljudi, ki so sposobni za delo, in kot sredstvo za njihovo ponovno vključevanje v družbo.
Nasprotniki so ob tem poudarili, da bi bilo mogoče morebitne zlorabe socialnega sistema omejiti tudi z učinkovitejšim nadzorom inšpekcijskih služb. Opozorili so, da imajo zagovorniki kot predstavniki oziroma podporniki vladajočih in parlamentarnih strank možnost zakonodajo spreminjati tudi brez referenduma.
Očitek o »razkopavanju socialne države«
V razpravi ni manjkalo niti političnih očitkov. Nasprotniki so zagovornikom očitali razgrajevanje socialne države, ki jo vidijo kot enega od temeljev slovenske družbe.
Ponovno so izpostavili tudi afere, povezane s poslancem Resnice Borisom Mijičem. Po njihovem mnenju prav delodajalci, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zaposlenih, prispevajo k nastanku položaja, v katerem ljudje potrebujejo socialno pomoč.
Del razprave je bil namenjen tudi samemu referendumskemu vprašanju. Nasprotniki so ga označili za manipulativnega in menili, da naj bi z njim pozornost preusmerjali od referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi.
O čem bodo odločali volivci?
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela?«
Posvetovalni referendum bo skupaj s še tremi referendumi potekal 11. oktobra.
Njegov izid sicer ni pravno zavezujoč, lahko pa predstavlja politično usmeritev glede morebitnih prihodnjih sprememb sistema denarne socialne pomoči.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
