Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na novinarski konferenci so raziskovalci predstavili evropski projekt Life Wild Wolf, ki ga v Sloveniji koordinira Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt, ki povezuje 18 partnerjev iz Slovenije, Grčije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Švedske, je nastal kot odgovor na širjenje populacije volkov po Evropi in na s tem povezane izzive.

Trop volkov tudi na Pohorju

Slovensko populacijo volkov raziskovalci z neinvazivnimi genetskimi metodami spremljajo več kot 15 let. Kot je predstavil raziskovalec Tomaž Skrbinšek, so v sezoni 2024/2025 v Sloveniji zaznali med 130 in 140 volkov ter 16 volčjih tropov. Populacija je po Skrbinškovih besedah od začetka genetskega monitoringa leta 2010 številčno naraščala, v zadnjih letih pa se je rast umirila. Prostorsko širjenje se medtem nadaljuje. Medtem ko so bili na začetku monitoringa reproduktivni tropi omejeni na dinarski prostor, so raziskovalci pozneje zaznali prve trope v predalpskem svetu in Alpah, v zadnji sezoni pa tudi reproduktivni trop na Pohorju.

Slovenija

Po srečanju z volkovi so italijanski pohodniki poklicali na pomoč

»Proces širjenja volkov se nadaljuje in se bo nadaljeval v naslednjih letih,« je dejal Skrbinšek in poudaril, da je v Sloveniji zelo malo prostora, ki ga volkovi glede na svoje biološke značilnosti ne bi mogli poseliti. »Volk v Alpah je stalnica, mi pa se bomo morali naučiti z njim živeti,« je dodal.

Glavna tarča volkov jelenjad in srnjad, domače živali le za priboljšek

Pomemben del sobivanja je po navedbah raziskovalcev preprečevanje škode na domačih živalih. Raziskave sicer kažejo, da glavni plen volkov v Sloveniji predstavljajo prostoživeči parkljarji, predvsem jelenjad in srnjad, sledijo divji prašiči in v manjšem deležu domače živali.

Raziskovalec Hubert Potočnik je pojasnil, da volkovi domače pašne živali dojemajo kot morebitni plen. »Če imajo do njih dostop, jih bodo plenili. Poseben problem je tako imenovano presežno plenjenje, saj lahko volk v ograjenem pašniku zaradi nagonskega plenilskega vedenja ob enem napadu ubije tudi več kot deset živali,« je izpostavil.

· Novice

Na Pohorju se ponovno sprehajajo volkovi

Ukrepi rejcev delujejo

Podatki o uspešnosti zaščitnih ukrepov na dinarskem območju kažejo, da se je med letoma 2011 in 2019 pri rejcih, ki so uporabljali visoke električne mreže, obseg škode zmanjšal za 75 odstotkov, pri uporabi kombiniranih ukrepov, denimo električnih mrež skupaj s pastirskimi psi, pa za več kot 90 odstotkov. Med učinkovite ukrepe spada tudi nočno zapiranje pašnih živali. Več izzivov je v Alpah, kjer je paša bolj razpršena in je takšne oblike varovanja težje izvajati.

Spremenjen status

Število volkov v Evropi raste, zato ne bodo veljali več za strogo zaščiteno vrsto

Ker so mobilni, se zdi, da jih je več

Volkovi so po Potočnikovih besedah izjemno mobilni. Njihovi teritoriji v Sloveniji v povprečju obsegajo okoli 400 kvadratnih kilometrov, posamezni volk pa lahko od večera do jutra premaga tudi več deset kilometrov. Prav velika mobilnost lahko, kot je dejal, pri ljudeh ustvari občutek, da je volkov bistveno več, kot jih je v resnici.

Na dogodku so predstavili tudi preliminarne rezultate raziskave javnega mnenja v osmih evropskih državah, ki so jo izvedli v sklopu projekta Life Wild Wolf. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo okoli 400 odraslih.

Ima velike zobe, od znotraj pa je ...

Pohodnici naj bi zasledoval volk, zato sta poklicali gorske reševalce

Kaj kaže anketa

Rezultati kažejo, da 93,9 odstotka vprašanih meni, da volkovi spadajo v naravo, hkrati pa bi bilo 67,9 odstotka vprašanih strah hoditi po gozdu, kjer živijo volkovi. Večina sicer meni, da volkovi ljudi praviloma ne napadajo, 56,3 odstotka pa jih verjame v možnost mirnega sobivanja ljudi in volkov.

»Strah in ocena nevarnosti nista isto,« je poudarila Aleksandra Majić Skrbinšek. Po njenih besedah sprejemanje volka kot dela narave ne pomeni, da se ga ljudje ne bojijo.

Regulirani odstrel sicer podpira 40,3 odstotka slovenskih anketirancev, medtem ko jih le 20,8 odstotka meni, da je volkov v Sloveniji preveč.