Pobudniki: Nova pravila komisij odpirajo vrata političnim zlorabam
Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi svarijo pred političnimi zlorabami, DNS pa pred pritiski na novinarje in vire.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pobudniki referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so začeli zbirati podpise za razpis zakonodajnega referenduma. Do 14. julija morajo zbrati 40.000 podpisov volivk in volivcev. Ob začetku zbiranja so k podpori pozvali civilnodružbena gibanja, nevladne organizacije, sindikate, politične stranke in posameznike.
Njihovo sporočilo je ostro in namenoma alarmantno. Novelo razumejo kot zakon, ki parlamentarnim preiskovalnim komisijam jemlje zavore in jih lahko spremeni v orodje političnega pritiska. »Politični policiji se ni mogoče upreti individualno, upremo se ji lahko skupaj,« so poudarili.
Parlamentarna preiskava sicer sama po sebi ni sporna. Državni zbor jo uporablja za ugotavljanje dejanskega stanja v zadevah javnega pomena, za presojo politične odgovornosti in za pripravo zakonodajnih odločitev. Prav zato ima močna pooblastila. Spor pri noveli ZPPre-B se vrti okoli vprašanja, kdo lahko pravočasno ustavi preiskavo, če ta prestopi ustavne meje.
Pobudniki trdijo, da novela posameznike, novinarje, civilno družbo in druge prizadete potiska v položaj, v katerem se lahko učinkovito branijo šele po koncu preiskave. Takrat pa, opozarjajo, škoda pogosto že nastane.
»Skozi postopek vas bodo razgalili«
Pavel Gantar je na novinarski konferenci opozoril, da lahko že sama uvedba parlamentarne preiskave posameznika javno zaznamuje, tudi če komisija na koncu ne ugotovi ničesar spornega.
»Že sam akt take preiskave na ta način pomeni diskreditacijo, tudi če na koncu ne bodo nič ugotovili. Skozi sam postopek vas bodo razgalili, poniževali, užalili in prizadeli vašo družino, prijatelje in to je tisto, kar si želijo,« je dejal Gantar.
Pobudniki posebej izpostavljajo možnost vpogleda v bančne podatke, telefonske stike, zasebne komunikacije, dokumentacijo državnih organov ter avdio- in videogradivo. Pri najintenzivnejših posegih sicer v postopku sodeluje sodišče, a kritiki opozarjajo, da to ne rešuje temeljnega problema: ko podatki enkrat pridejo do politične komisije, jih ni več mogoče »odvideti«.
To je tudi ključna razlika med pravnim in političnim branjem novele. Zagovorniki sprememb govorijo o učinkovitejšem delu preiskovalnih komisij in o omejevanju blokad. Nasprotniki odgovarjajo, da učinkovitost ne sme pomeniti, da politika najprej poseže v pravice, sodišča pa o tem resno odločajo šele takrat, ko posledice že nastanejo.
Keber: To ni zakon za eno oblast
Dušan Keber je poudaril, da pobudniki referenduma ne nastopajo proti eni sami vladi ali eni politični opciji. Po njegovih besedah novela ustvarja mehanizem, ki ga lahko uporabi katerakoli prihodnja večina.
»To ni zakon za eno oblast, oblasti se spreminjajo, mi danes oddajamo podpise proti katerikoli oblasti, levi ali desni, da obtoži, zaslišuje, preganja, diskreditira, osebno omalovažuje državljana, on pa se ne more braniti,« je dejal Keber.
Opozoril je tudi na časovno dimenzijo postopka. Posameznik se po njegovih besedah ne more učinkovito braniti več mesecev ali let, dokler preiskava traja. V nekaterih primerih se parlamentarne preiskave sploh ne končajo s končnim poročilom, kar po mnenju kritikov še dodatno oslabi naknadno pravno varstvo.
»Branimo naše otroke, želimo živeti v pravni državi, kjer bo imel vsak državljan pravico do pravočasnega in učinkovitega varstva,« je dodal Keber.
Kaj novela dejansko spreminja
Novela omejuje krog tistih, ki lahko pred ustavnim sodiščem zahtevajo presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave še pred začetkom njenega dela. Po novi ureditvi bi to možnost vnaprej ohranila predvsem Sodni svet in generalni državni tožilec.
Kritiki opozarjajo, da bi iz predhodne zaščite izpadli Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Banka Slovenije, lokalne skupnosti, parlamentarna manjšina ter posamezniki, podjetja, mediji in organizacije, ki jih preiskava neposredno zadeva.
Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je zato posebej protestiral proti temu, da novela po njegovem oži možnost Varuha, da pravočasno brani človekove pravice. To je za kritike ena od najbolj občutljivih točk: institucije in posamezniki, ki bi lahko prvi zaznali nesorazmeren poseg, ne bi več mogli ustaviti preiskave, preden se ta začne.
Novinarji: Ko vir enkrat razkriješ, poti nazaj ni
Pobudnikom se je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije. V društvu opozarjajo, da novela neposredno ogroža novinarsko avtonomijo, varovanje virov in pravico javnosti do obveščenosti.
Njihov argument je preprost: novinar lahko vir zaščiti samo, dokler njegova identiteta ostane skrita. Če preiskovalna komisija pride do komunikacij, dokumentacije ali drugih podatkov, ki vir razkrijejo, poznejša sodna odločitev škode ne more več odpraviti.
DNS zato opozarja, da bi lahko politiki v parlamentarnih preiskavah pregledovali novinarjeva sporočila, telefonske klice, bančne račune, davčne podatke in druge osebne informacije. Po njihovem bi že ena takšna preiskava lahko delovala kot pritisk na celotno uredništvo in na prihodnje vire.
»Takšni posegi imajo lahko nepopravljive posledice, saj razkritja virov ni mogoče naknadno odpraviti,« opozarjajo v društvu.
Novinarska organizacija zato spremembe primerja z učinkom strateških tožb proti javnemu udejstvovanju. Tudi kadar takšni postopki na koncu ne uspejo, lahko povzročijo samocenzuro, izčrpajo posameznika in drugim pošljejo sporočilo, naj raje molčijo.
Zakaj so viri srce preiskovalnega novinarstva
Zaščita virov ni novinarski privilegij, ampak pogoj za javni nadzor nad oblastjo. Ljudje, ki opozarjajo na nepravilnosti, korupcijo ali zlorabe, pogosto spregovorijo samo zato, ker jim novinar zagotovi zaupnost. Če dobijo občutek, da lahko politična komisija kadar koli poseže v komunikacijo med novinarjem in virom, bodo mnogi raje utihnili.
DNS pri tem opozarja na 39. člen ustave, ki varuje svobodo izražanja, ter na zakonsko zaščito novinarskih virov. Zakon o medijih določa, da novinarji, uredniki in drugi avtorji niso dolžni razkriti vira informacij, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Tudi kazenski postopek novinarjem priznava posebno varstvo pri vprašanjih, ki bi lahko razkrila vir.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi po mnenju DNS to ravnotežje nevarno premika. Ne zato, ker bi sama izrecno ukinila varovanje virov, ampak zato, ker bi politiki lahko do podatkov prišli v postopku, ki prizadetim ne omogoča dovolj hitrega in učinkovitega odziva.
Pobudniki iščejo širšo fronto
Pobudo za referendum so sprožili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Sklicujejo se tudi na izkušnjo Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je pred 38 leti postal eno od pomembnih civilnodružbenih gibanj v času pred slovensko osamosvojitvijo.
S tem pobudniki referendumu dajejo širši okvir. Novelo predstavljajo kot vprašanje, ki presega dnevno politiko in posamezne parlamentarne preiskave. Po njihovem gre za odločitev o tem, ali bo politična večina smela uporabljati preiskovalne komisije kot pritisk na kritike oblasti.
Zato računajo na podporo sindikatov, nevladnih organizacij, civilnodružbenih gibanj in stanovskih združenj. Po njihovi oceni se posameznik sam težko zoperstavi postopku, v katerem ga preiskuje politična večina, še posebej če ta pride do občutljivih osebnih ali poklicnih podatkov.
Referendum kot zadnja zavora
Državni zbor je novelo sprejel konec maja. Podprle so jo koalicijske stranke, Demokrati in Resnica, proti so glasovale opozicijske Svoboda, SD ter Levica in Vesna, poslanca narodnih skupnosti pa sta se vzdržala.
Predlagatelji novele so spremembe utemeljevali z učinkovitejšim delom preiskovalnih komisij in z nemotenim izvajanjem nadzorne funkcije državnega zbora. Novela uvaja tudi možnost tožbe v upravnem sporu, vendar kritiki opozarjajo, da to ne nadomesti predhodne ustavne presoje. Po njihovem pride takšno varstvo prepozno.
Zato pobudniki referendum razumejo kot zadnjo možnost, da zakon zaustavijo, preden začne učinkovati. Če bodo do 14. julija zbrali 40.000 podpisov, bodo volivci odločali, ali naj novela začne veljati.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
