Izobešanje zastav: Ali ima novi predlog "luknjo v zakonu"?
Poslanci in poslanke bi morali v petek odločati tudi o predlogu Resnice za dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni. Ker pa na seji sploh niso potrdili dnevnega reda, o predlogu niso odločali.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predlog Resnice je bil uvrščen na isto izredno sejo kot zahteva za parlamentarno preiskavo o aferi Black Cube, ki sta jo predlagali opozicijski Svoboda in Levica. A tudi tokrat opozicija ni zbrala dovolj glasov za potrditev dnevnega reda seje in je seja enostavno odpadla. S tem pa tudi razprava in potrjevanje zakona o grbu, zastavi in himni.
Brez mavričnih zastav na javnih stavbah
Resnica želi, kot piše v predlogu, preprečiti uporabo pročelij in drugih zunanjih javno vidnih površin objektov javne oblasti za izražanje političnih, ideoloških, aktivističnih ali geopolitičnih stališč, ki nimajo izrecne zakonske podlage. S tem bi prepovedali dosedanjo občasno prakso, ko so v znak podpore neki državi ali skupini državljanov zaplapolale njihove zastave. Tako je bilo v primeru izobešanja zastav Ukrajine in Palestine, pa tudi v primeru mavrične zastave v času festivala Parada ponosa.
Prepoved velja za vse objekte državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in nosilcev javnih pooblastil. V Zakonu o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi bi se dodal člen, ki bi določil, da se druge zastave, grbi in druga znamenja ter drugi javno vidni znaki, napisi, transparenti in oznake na objektih javne oblasti smejo uporabljati le, če je njihova uporaba določena z ustavo, zakonom, ratificirano mednarodno pogodbo ali predpisom, izdanim na podlagi zakona.
Pirnat: Zdi se mi prav, da je to urejeno z zakonom
Sumničavim se morda ob tem postavlja vprašanje, ali nima predlog prepovedi vseeno luknje oziroma obvoda in bo parlamentarni večini vedno dovoljeval, da sprejme zakon, ki dovoljuje izobešanje določene zastave. "Ali zakon lahko to določi? Lahko," pravi ustavni pravnik Rajko Pirnat.
"Po drugi stran pa ne vidim nobene ovire, da javnim stavbam zakon določi, kdaj se smejo obešati tuje zastave. Zdi se mi prav, da je pravno in z zakonom urejeno, kaj lahko visi na javnih stavbah in ni nujno, da se prepušča funkcionarjem, ki vodijo posamezne organe v stavbah, kaj bodo izobešali," je za Svet24 povedal Pirnat.
Poudaril je, da zasebnik lahko izobesi karkoli, dokler s tem ne žali javnosti ali povzroča nemira, nobena osebna pravica katerega od funkcionarjev pa ni, da bi se sam odločal, kaj bo viselo na javnih stavbah.
Kakšne bodo kazni?
Predlog zakona določa tudi kazni za tiste, ki bodo ravnal v nasprotju z zakonom. Javni zavod, javna agencija, javni sklad ali druga pravna oseba javnega prava se kaznuje z globo od 1.500 do 5.000 evrov, odgovorna oseba državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti, javnega zavoda, javne agencije, javnega sklada ali nosilca javnega pooblastila se v primeru ravnanja v nasprotju z zakonom kaznuje z globo od 500 do 2.000 evrov, z globo od 300 do 1.000 evrov pa se kaznuje fizična oseba, ki brez soglasja upravljavca objekta na javnem objektu izobesi, namesti ali drugače javno prikaže grb, zastavo, znamenje, znak, napis, transparent ali drugo oznako.
O predlogu naj bi po novem zdaj odločali septembra, je napovedal predsednik stranke Resnica in predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
