Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zaslišanja pred odbori
Čas branja 5 min.

Šircelj: Ljudje zdaj ne živijo slabše, bodo pa lahko v prihodnosti


P. S.
1. 6. 2026, 18.20
Posodobljeno
21:23
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kandidata za ministra za finance in zdravje sta Andrej Šircelj ter Tadej Ostrc.

andrej-sircelj
Robert Balen / MPA
Andrej Šircelj

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Oba sta se pozno popoldne predstavila pred pristojnima odboroma državnega zbora.

21:00

Šircelj uspešno prestal zaslišanje

Kandidat za ministra za finance v četrti vladi Janeza Janše Andrej Šircelj je uspešno prestal zaslišanje pred odborom državnega zbora za finance. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, štirje so bili proti.

Med glavnimi cilji je navedel znižanje davčne obremenitve dela ter ureditev javnih financ.

19:10

Rebalans letošnjega proračuna in spremembe v tistem za 2027

Šircelj je napovedal, da bo izpolnjeval zapisano v koalicijski pogodbi. "Ministrstvo za finance bo v okviru vlade zagotavljalo stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance, s čimer se bo zagotavljala makroekonomska stabilnost ob doslednem upoštevanju fiskalnih pravil EU," je dejal.

Prizadeval si bo za obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjševanje javnega dolga. Pri tem bodo morali biti vsi ukrepi, ki bi povečevali odhodke ali zmanjševali prihodke, pripravljeni tako, da ne bodo ogrožali fiskalne vzdržnosti, je dejal.

Ob tem je zagotovil, da ne razmišlja o novem zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf) z obsežnim paketom varčevalnih ukrepov po vzoru tistega iz leta 2012. "Ne bomo uvedli nobenega Zujfa, tudi položaj na področju javnih financ ni takšen, da bi bil Zujf potreben," je dejal.

Preberite še

Je pa opozoril, da Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje primanjkljaj v višini 3,3 odstotka BDP in prihodnje leto zvišanje na 3,7 odstotka BDP. "Ne mislim, da zaradi tega primanjkljaja ljudje v tem trenutku kaj slabše živijo, bodo pa lahko zaradi tega primanjkljaja slabše živeli v prihodnosti," je dejal.

Javne finance bo po njegovo treba spraviti v okvire fiskalnih pravil, zato je napovedal pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in zatem tudi sprememb že sprejetega proračuna za leto 2027. Po novem sicer vlada načrtuje načrtovanje proračuna za štiri leta in ne več le za dve.

Izpostavil je potrebo po davčni razbremenitvi dela. "Nujno je treba razbremeniti delo, v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo," je obljubil. Med drugim je napovedal zvišanje splošne olajšave pri dohodnini, spremembe dohodninske lestvice ter odpravo 50-odstotne obdavčitve pri dohodnini, pa tudi višjo posebno olajšavo za mlade do 29. leta in uvedbo tako imenovane družinske dohodnine.

bostjancic sircelj.jpg
Robert Balen / MPA
Klemen Boštjančič in Andrej Šircelj

Na področju davčne zakonodaje je napovedal tudi precejšnje poenostavitve, denimo s pavšalno obdavčitvijo nekaterih dejavnosti. Pri obdavčitvi pravnih oseb pa je omenil pregled olajšav za investicije in razvoj s ciljem narediti jih čim bolj enostavne. "Predvsem s tega zornega kota, da bomo s tem spodbujali inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo - skratka, da se bo več investiralo," je dejal. Posebej si želi več zasebnih investicij.

Ustanovili bodo demografski sklad, na katerega se bo preneslo vse državno premoženje, ne le tisto, ki je danes v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, je nadaljeval. Na področju bančnega sistema si želi predvsem zagotoviti večjo dostopnost bančnih storitev tudi prebivalcem manj gosto poseljenih krajev. Spodbujali bodo tudi kapitalski trg, da bo čim bolj varen in se bo razvijal.

Financiranje občin se mu zdi nujno urediti tako, da bodo imele čim več lastnih prihodkov. Pri tem je zagotovil, da davka na nepremičnine ne bo.

18:50

Ostrc: Slovenija bo ostala evropski javni zdravstveni sistem

Kandidat za ministra za zdravje Tadej Ostrc se zavzema za dostopnost zdravstvenega varstva, okrepitev primarnega zdravstva in zagotovitev finančne vzdržnosti. Na zaslišanju je poudaril, da država ne potrebuje še ene reforme sistema, ampak reorganizacijo, kot piše STA. Manjše organizacijske spremembe v sistemu bi namreč po njegovem mnenju bolnikom prinesle krajše čakalne dobe. Prepričan je, da je naloga nove ekipe stabilizacija, modernizacija in učinkovitejše upravljanje sistema.

Ostrc je med ključnimi cilji izpostavil pravočasen dostop do kakovostne zdravstvene obravnave pod enakimi pogoji za vse prebivalce Slovenije. Prepričan je, da je danes ključna težava ustrezna organizacija kapacitet v sistemu. Med drugim je napovedal digitalno spremljanje izrabe magnetne resonance in CT-diagnostike v realnem času, digitalno spremljanje operacijskih terminov, zmanjšanje neizkoriščenih terminov in aktivno digitalno prerazporejanje programov med izvajalci.

Prepričan je, da je treba za krajšanje čakalnih vrst aktivirati vse razpoložljive zmogljivosti pod enakimi pogoji. Zavezal se je, da bo Slovenija ostala evropski javni zdravstveni sistem, a pri tem poudaril, da mora biti javni zdravstveni sistem predvsem dostopen.

Med ključnimi usmeritvami je izpostavil tudi okrepitev primarne zdravstvene ravni na vseh področjih. Pri tem je po pisanju STA nanizal administrativno razbremenitev zdravnikov na primarni ravni z digitalizacijo in avtomatizacijo in spodbujanje sodobnih multidisciplinarnih timov, ki vključujejo diplomirane medicinske sestre, klinične farmacevte, fizioterapevte, psihologe, kineziologe in druge specialiste.

Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili tudi območjem države s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, saj ta po njegovih besedah ne sme biti odvisna od poštne številke pacienta.

Tadej Ostrc.jpg
Jure Klobčar / MPA
Tadej Ostrc

Ostrc kot enega največjih problemov slovenskega zdravstva vidi kadrovsko izčrpanost sistema. Pri tem je poudaril, da bodo končali vojno z zdravstvenimi delavci, saj ti niso sovražniki javnega zdravstva, ampak razlog, da sistem deluje. Med prioritetami je nanizal izboljšanje pogojev dela, zmanjšanje izgorelosti, administrativno razbremenitev, stabilizacijo kadrovske slike, razvoj specializacij, mentorstvo mladim in dolgoročno načrtovanje kadrovskih potreb.

Zavzel se je tudi za reorganizacijo nujne medicinske pomoči in vzpostavitev helikopterske nujne medicinske pomoči. Napovedal je, da bodo posebno pozornost namenili stabilizaciji urgentnih ekip, dodatnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela in dolgoročnemu kadrovskemu načrtovanju.

Ostrc je napovedal delovanje v smeri zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema. Pri tem se je zavzel za modernizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodobnega, učinkovitega in transparentnega deležnika. Prepričan je, da mora zavod postati aktiven kupec zdravstvenih storitev.

Posebej je izpostavil zagotavljanje operativne odpornosti sistema in pripravo na epidemije, večje nesreče, kibernetske napade in druge krizne situacije. Pri tem je izpostavil tudi pomen digitalizacije za manj administracije, hitrejše odločanje, boljšo dostopnost in boljšo organizacijo sistema. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti delujočo e-kartoteko, enoten pregled pacientovih poti, digitalno triažo, telemedicino in uporabo umetne inteligence tam, kjer lahko izboljša odločanje in organizacijo sistema.

Kot posebej pomembno področje je izpostavil tudi redke bolezni. Prepričan je, da to ni več medicinsko vprašanje, ampak gre za vprašanje pravičnosti sistema, dostojanstva države in odnosa družbe do najbolj ranljivih otrok in družin.

18:19

Šircelj: Zavzemal se bom za debirokratizacijo

Kandidat za ministra za finance Andrej Šircelj je na začetku predstavitve poudaril, da to funkcijo vidi kot izziv, da v tem trenutku naredi čim več dobrega za dolgoročno stabilnost, varnost in čim boljše življenje ljudi.

"Funkcije ne sprejemam z lahkotnostjo, ker so se mednarodne razmere zaostrile. Vse, kar je nekoč veljalo, ne velja več. Smo pred novim geostrateškim redom največjih držav. Lahko govorimo o novih delitvah, povezavah, interesnih sferah, delitve glede na energetske potenciale in redke rudnine. Na takšnem planetu mora čim bolj uspešno delovati tudi Slovenija, seveda v okviru Evropske unije," je poudaril.

Slednja po njegovih besedah v gospodarski rasti zaostaja za ZDA in nekaterimi azijskimi državami. Največja problema Evrope sta demografski problem in prevelika birokracija. "Zavzemal se bom za poenostavitve, debirokratizacijo in za to, da bomo čim bolj inovativni."

"Slovenija je sicer v zgornji polovici držav Evropske unije, a s tem ne smemo biti zadovoljni," je dejal in napovedal prizadevanje za več investicij in višjo produktivnost gospodarstva.

andrej-sircelj
Robert Balen / MPA
Andrej Šircelj
Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.