Slavoj Žižek s sopodpisniki EU poziva k napotitvi vojakov na Grenlandijo
Evropska unija bi morala za zaščito pred ameriškim prevzemom na Grenlandijo poslati vojake pod lastnim poveljstvom, so prepričani podpisniki pisma Antoniu Costi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Pomembni evropski federalisti so v sredo na predsednika Evropskega sveta Antonia Costo naslovili pismo z naslovom Predlog za resnično strateško suverenost v luči razpada čezatlantskega zavezništva. Za pismom, pod katerega se je podpisal tudi slavni slovenski filozof Slavoj Žižek, stoji Akcijski odbor za Združene države Evrope.
Gre za akcijski odbor, ki ga je po propadu ideje o Evropski obrambni skupnosti že davnega leta 1954 ustanovil eden od ustanoviteljev Evrope Jean Monnet, ponovno pa so ga leta 2024 aktivirali evropski federalisti na čelu z Združenjem evropskih federalistov.
Prvotni cilj odbora je bila oživitev evropskega povezovanja, pri čemer je bil odbor najglasnejši zagovornik pomembnih mejnikov, kot so ustanovitev skupnega trga, evropski monetarni sistem, zasedanja Evropskega sveta in splošne neposredne volitve v Evropski parlament.
Do pisma so se dokopali na portalu Euractiv, kjer navajajo, da podpisniki med drugim predlagajo napotitev evropskih vojakov na Grenlandijo pod poveljstvom Evropske unije, »da se zagotovi, da naše ozemlje ni predmet nezakonitih kampanj prisvojitve oziroma tujin nepremičninskih poslov,« če s tem seveda soglašata tudi Danska in Grenlandija.
»Menimo, da je strategiji popuščanja, ki se ji je sledilo doslej, spodletelo pri varovanju evropskih interesov,« so še poudarili.
Kot je znano, na misijo na Grenlandijo, ki poteka v okviru mednarodne vojaške vaje Arktična odpornost, konec tedna odhajata tudi slovenska častnika, kar je danes na Brdu pri Kranju potrdil minister za obrambo Borut Sajovic, napotitev pa je že na sobotni dopisni seji sprejela vlada. Tam bosta v prvi fazi ostala le nekaj dni, nato bodo po potrebi sprejeli nadaljnje odločitve.
Slovenija se je tako pridružila več evropskim državam, ki so na Grenlandijo poslale manjše število vojakov, vključno s Francijo, Nemčijo, Švedsko, Norveško, Finsko in Nizozemsko. Gre v prvi vrsti za simbolično dejanje, sporočilo Washingtonu.
Zmogljivosti EU za hitro napotitev
Sama Evropska unija ima sicer zelo omejene vojaške možnosti. Kot poroča portal, bi lahko EU na Grenlandijo vojake napotila v okviru svoje tako imenovane Zmogljivosti EU za hitro napotitev (EU RDC). Gre za vojaški instrument, ki ga je Evropski parlament potrdil z resolucijo aprila 2023 in je operativen postal lanskega maja. Vključuje do 5000 vojakov držav članic in je v prvi vrsti namenjen hitremu in odločnemu odzivu ob izbruhu krize.
Za napotitev teh vojakov je sicer potrebna soglasna odločitev vseh 27 držav članic.
Ameriški predsednik Donald Trump je sicer v sredo v Davosu dejal, da si ZDA Grenlandije ne bodo prisvojile z vojaško silo. »Verjetno ne bomo dobili ničesar, razen če se jaz odločim za uporabo moči in sile, kjer bi bili, iskreno, nezaustavljivi. Ampak tega ne bom storil,« je med drugim poudaril. Sicer pa v njegovem govoru niti približno ni bilo zaznati, da bi se njegove ambicije po Grenlandiji v zadnjih dnevih kaj zmanjšale. Da njegove ambicije ostajajo nespremenjene, so po njegovem govoru ocenili tudi v danski vladi.
Predlagajo tudi takojšnjo aktivacijo trgovinske bazuke
Akcijski odbor je v pismu naštel še nekatere druge predloge, kot je zamrznitev julija lani sklenjenega trgovinskega dogovora z ZDA za nedoločen čas, kar se je danes že zgodilo, uvedbo povračilnih carin na uvoz iz ZDA v višini 93 milijard evrov in takojšnjo aktivacijo tako imenovane trgovinske bazuke. V primeru slednjega je seveda govora o najmočnejšem orodju, ki ga ima EU na voljo v boju proti gospodarskemu izsiljevanju, a ga doslej še nikoli ni uporabila, leta 2023 sprejeto uredbo oziroma instrument EU za odvračanje od prisilnih ukrepov (Anti-Coercion Instrument - ACI).
Poleg Slavoja Žižka so med podpisniki tudi nekdanji visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell, avstrijski pisatelj Robert Menasse, nekdanji belgijski premier in tudi kandidat za predsednika Evropske komisije Guy Verhofstadt ter francoski evropski poslanec Raphaël Glucksmann.
Evropski svet pod vodstvom Coste bo sicer v četrtek zvečer v Bruslju razpravljal o trenutnem dogajanju v čezatlantskih odnosih in posledicah za Evropsko unijo ter se usklajeval glede nadaljnjih korakov. Na neformalnem srečanju bo prisoten tudi slovenski premier Robert Golob.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
