Kdo ima največ slovenskega bogastva? Podatki razkrivajo velike razlike
Slovenci imajo rekordnih 100,4 milijarde evrov finančnega premoženja. Toda najbogatejša desetina gospodinjstev ima kar 88 odstotkov vseh delnic.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska gospodinjstva so v enem letu svoje finančno premoženje povečala za rekordnih 9,8 milijarde evrov. Po oktobrskih podatkih Banke Slovenije so imela konec junija za 100,4 milijarde evrov finančnih sredstev, od bančnih vlog in gotovine do delnic, investicijskih skladov in lastniških deležev v podjetjih.
Toda rekordna številka ne pomeni, da so vsa gospodinjstva postala enako premožna. Premoženje je razdeljeno precej neenakomerno, še posebej pri naložbah, ki ustvarjajo donose na kapitalskih trgih.
Po podatkih Banke Slovenije in Evropske centralne banke je imela najpremožnejša desetina slovenskih gospodinjstev konec leta 2025 v lasti 49 odstotkov celotnega neto premoženja, spodnja polovica gospodinjstev pa le 11 odstotkov.
Še izrazitejša je koncentracija pri najpremožnejših petih odstotkih, ki imajo sami 38 odstotkov vsega neto premoženja. To je več kot trikrat toliko, kolikor ga pripada celotni spodnji polovici gospodinjstev.
Gre za premoženje, ki vključuje tako finančne naložbe kot nepremičnine in druga sredstva, zmanjšano za dolgove.
Največ finančnih naložb ima majhen del prebivalstva
Razlike so največje pri delnicah, obveznicah in podjetniškem premoženju.
Najpremožnejša desetina gospodinjstev ima v lasti kar 91 odstotkov obveznic, 88 odstotkov delnic, 84 odstotkov poslovnega premoženja in 82 odstotkov enot investicijskih skladov.
Prav sestava premoženja pomembno vpliva na to, kdo ima največ koristi od njegove rasti. Če se zviša vrednost delnic ali podjetja, se poveča tudi premoženje njihovih lastnikov, četudi ne vložijo dodatnega denarja.
To se jasno odraža v zadnjih finančnih računih.
Pri neposrednih naložbah gospodinjstev v lastniški kapital, brez investicijskih skladov, so neto nakupi v zadnjem letu znašali 432 milijonov evrov. Pozitivne vrednostne spremembe pa so dosegle kar 3,3 milijarde evrov.
Podobno je bilo pri investicijskih skladih, katerih vrednost se je povečala za 2,1 milijarde evrov. Od tega je 1,4 milijarde evrov izviralo iz višjih vrednotenj naložb.
Samo pri teh dveh vrstah naložb so pozitivne vrednostne spremembe skupaj znašale 4,7 milijarde evrov. To je skoraj polovica celotnega medletnega povečanja finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev.
Velik del rekordne rasti torej ni posledica novih prihrankov, temveč povečanja tržne vrednosti že obstoječega premoženja.
Ker so delnice in lastniški deleži močno skoncentrirani pri premožnejših gospodinjstvih, imajo ta tudi največ neposrednih možnosti za ustvarjanje takšnih donosov.
Večina premoženja v stanovanjih, milijarde pa na slabo obrestovanih računih
Za spodnjo polovico slovenskih gospodinjstev je premoženje skoraj v celoti vezano na stanovanjski trg. Stanovanjske nepremičnine predstavljajo 82 odstotkov njihovih sredstev, bančne vloge pa 14 odstotkov.
Podobna je sestava premoženja srednjih 40 odstotkov gospodinjstev. Pri najpremožnejši desetini pa stanovanjske nepremičnine predstavljajo 51 odstotkov sredstev, poslovno premoženje 32 odstotkov, bančne vloge pa devet odstotkov.
Takšna razlika ima pomembne posledice. Lastniku stanovanja lahko vrednost premoženja raste zaradi podražitev nepremičnin, vendar mu to samo po sebi ne zagotavlja višjih mesečnih prihodkov. Lastništvo podjetja ali finančnih naložb pa lahko poleg rasti vrednosti prinaša tudi dividende, obresti in druge donose.
Razlike so še posebej očitne pri bančnem varčevanju.
Slovenska gospodinjstva so imela konec junija v bančnih in drugih vlogah 33,7 milijarde evrov. Po septembrski analizi Banke Slovenije je bilo kar 87 odstotkov vseh vlog gospodinjstev na vpogled, medtem ko je v evrskem območju njihov delež znašal 56 odstotkov.
Slovenske banke so junija tovrstne vloge v povprečju obrestovale po 0,08-odstotni letni stopnji, banke v evrskem območju pa po 0,28-odstotni. Pri novih vezanih vlogah je bila razlika prav tako precejšnja: 1,3 odstotka v Sloveniji proti 2,1 odstotka v evrskem območju.
Slovenska gospodinjstva imajo tako velik del denarja na računih, ki prinašajo razmeroma nizke donose. Banka Slovenije ugotavlja, da takšna struktura bankam omogoča ugodno financiranje, gospodinjstvom pa daje manj spodbud za vezavo prihrankov.
Tudi pri investicijskih skladih je zanimivo, kam je denar dejansko naložen. Po podatkih ECB, ki jih povzema Banka Slovenije, je bilo kar 93 odstotkov končne naložbene izpostavljenosti slovenskih gospodinjstev prek skladov usmerjene v tujino, le sedem odstotkov pa v Slovenijo.
Slovenski vlagatelji torej prek skladov sodelujejo predvsem na mednarodnih finančnih trgih, medtem ko večina domačih gospodinjstev premoženje še vedno hrani predvsem v nepremičninah in bančnih vlogah.
Slovenija je manj neenaka od evrskega povprečja. Kaj lahko spremeni država?
Čeprav je lastništvo finančnih naložb izrazito skoncentrirano, je celotno neto premoženje v Sloveniji razdeljeno enakomerneje kot v povprečju evrskega območja.
K temu prispeva tudi razmeroma široko razširjeno lastništvo stanovanjskih nepremičnin. Premoženjska neenakost se je v Sloveniji po letu 2017 celo nekoliko zmanjšala. Delež najpremožnejše desetine je takrat znašal 51 odstotkov, konec leta 2025 pa 49 odstotkov.
Toda manjša skupna neenakost še ne pomeni, da imajo gospodinjstva enake možnosti za ustvarjanje novega premoženja.
Pomembno vlogo imajo tudi odločitve države, predvsem pri stanovanjski politiki, obdavčitvi kapitalskih dohodkov in spodbujanju dolgoročnega vlaganja.
Slovenija je marca letos uvedla individualne naložbene račune, ki omogočajo ugodnejšo davčno obravnavo določenih finančnih naložb. Ministrstvo za finance je želelo s tem prebivalce spodbuditi, da več prihrankov namesto na bančnih računih vlagajo na kapitalske trge.
Oktobra je ministrstvo predlagalo še spremembe zakona, s katerimi bi v prvem letu najvišje dovoljeno vplačilo zvišali z 20.000 na 40.000 evrov, letno omejitev v naslednjih letih pa na 20.000 evrov. Skupna dovoljena vplačila bi se po predlogu povečala na 300.000 evrov.
Takšni ukrepi lahko širijo dostop do kapitalskega trga, vendar imajo od njih neposredne koristi predvsem ljudje, ki imajo sredstva za vlaganje.
Po zadnjih podatkih UMAR je moralo v tretjem četrtletju 13,9 odstotka gospodinjstev iz najnižjega dohodkovnega kvartila tekoče finančne potrebe pokrivati s prihranki ali zadolževanjem.
Za takšna gospodinjstva je prednostna naloga pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, ne povečevanje finančnih naložb. Njihove možnosti za ustvarjanje premoženja so zato bistveno drugačne kot pri gospodinjstvih, ki že imajo večje prihranke, delnice ali podjetniške deleže.
Rekordna rast finančnega premoženja tako razkriva pomembno značilnost slovenskega gospodarstva. Celotna družba ima vse več finančnih sredstev, toda možnosti za ustvarjanje donosov so še vedno močno povezane z obstoječim premoženjem.
Slovenija je po premoženjski neenakosti sicer v ugodnejšem položaju od evrskega povprečja, vendar rekordna rast premoženja odpira drugačno vprašanje: kdo lahko ob višjih vrednostih delnic, podjetij in nepremičnin svoje premoženje povečuje ter kdo mora večino prihodkov še naprej namenjati vsakodnevnemu življenju?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
