Več blokov, manj hiš: Kako se je junija spremenila načrtovana gradnja
Junija je bilo v Sloveniji načrtovanih 389 stanovanj, 19 odstotkov več kot maja, a podatek še ne pomeni preobrata na trgu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski stanovanjski trg je junija dobil nekoliko bolj spodbuden signal. Čeprav je bilo izdanih manj gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe, je bilo po podatkih Sursa v njih predvidenih 389 stanovanj. To je 63 stanovanj oziroma 19 odstotkov več kot maja.
Podatek na prvi pogled kaže na povečanje prihodnje ponudbe, vendar razkriva predvsem večjo težo posameznih večstanovanjskih projektov. Junija je bila načrtovana gradnja 32 večstanovanjskih stavb, maja pa 17. Število dovoljenj za stanovanjske stavbe se je medtem zmanjšalo za sedem odstotkov.
Ne gre torej za splošen gradbeni razmah, temveč za mesec, v katerem je nekaj večjih projektov občutno povečalo število načrtovanih stanovanj.
Več stanovanj v blokih, manj v hišah
V enostanovanjskih stavbah je bilo predvidenih 201 stanovanj, 35 manj kot maja. V večstanovanjskih stavbah jih je bilo načrtovanih 163, kar je 75 več kot mesec prej. Še 25 stanovanj naj bi nastalo v stavbah za posebne družbene skupine, piše Surs.
Struktura načrtovane gradnje je pomembna. Stanovanja v enostanovanjskih stavbah bodo v povprečju merila 174 kvadratnih metrov, stanovanja v večstanovanjskih stavbah pa 84 kvadratnih metrov. Junijski podatki tako kažejo premik k strnjenejši gradnji, vendar bo še vedno več kot polovica vseh načrtovanih stanovanj nastala v enostanovanjskih stavbah.
To samo po sebi ne pomeni, da bodo na trg prišla stanovanja, ki si jih bodo lahko privoščili mladi, ljudje z običajnimi dohodki ali gospodinjstva brez večjih prihrankov. Velika družinska hiša in tržno stanovanje v novogradnji formalno povečujeta stanovanjski fond, vendar ne rešujeta nujno vprašanja cenovno dostopnega bivanja.
Skupna površina načrtovanih stanovanjskih stavb se je junija povečala za 15 odstotkov. Površina vseh načrtovanih stavb je kljub temu upadla za devet odstotkov, na nekaj več kot 132.000 kvadratnih metrov, predvsem zaradi manjših nestanovanjskih projektov.
Skoraj polovica stanovanj v dveh regijah
Tudi junijska dovoljenja kažejo veliko regionalno neenakost. V osrednjeslovenski statistični regiji je bilo načrtovanih 91 stanovanj, v jugovzhodni Sloveniji pa 89. Samo ti dve regiji sta tako predstavljali dobrih 46 odstotkov vseh načrtovanih stanovanj.
Na Gorenjskem jih je bilo predvidenih 44, v podravski regiji 39. V posavski in primorsko-notranjski regiji so bila načrtovana le po tri stanovanja.
Takšna razporeditev ne pomeni nujno, da bo največ novih stanovanj nastalo tam, kjer je pomanjkanje največje. Osrednjeslovenska regija vključuje Ljubljano in njeno širše zaledje, kjer je pritisk na stanovanjski trg izrazit, vendar 91 načrtovanih stanovanj v enem mesecu ostaja skromno število glede na velikost regije in povpraševanje.
Gradnja, ki je skoncentrirana v nekaj projektih in regijah, lahko poveča ponudbo na posameznih območjih, težje pa odpravi širše neskladje med kraji, kjer ljudje živijo ali bi želeli živeti, in kraji, kjer stanovanja dejansko nastajajo.
En mesec še ne pomeni preobrata
Gradbena dovoljenja so zgodnji pokazatelj prihodnje aktivnosti, ne pa podatek o dokončanih stanovanjih. Med izdajo dovoljenja, začetkom gradnje in vselitvijo lahko mine več let. Nekateri dovoljeni projekti se lahko spremenijo, zamaknejo ali ostanejo neizvedeni.
Junijskih 389 stanovanj je zato predvsem podatek o nameri investitorjev. Ne pove, kdaj bodo stanovanja na voljo, po kakšni ceni se bodo prodajala ali oddajala in koliko jih bo spadalo v javni oziroma neprofitni najemni fond.
Pri presoji je pomembno tudi daljše obdobje. OECD je v analizi slovenskega stanovanjskega trga ugotovil, da je število stanovanj na tisoč prebivalcev od leta 2011 ostalo skoraj nespremenjeno pri približno 410. Slovenija je s tem pod povprečjem Evropske unije in OECD, stanovanjske naložbe kot delež gospodarstva pa so kljub nedavnemu povečanju še vedno razmeroma skromne.
OECD je opozoril tudi, da je bilo leta 2023 izdanih za več kot 30 odstotkov več dovoljenj kot v povprečju med letoma 2014 in 2019. Kljub temu je bila dovoljena stanovanjska gradnja še vedno pod povprečjem EU in prepočasna, da bi ponudba dohitela povpraševanje.
Cene rastejo hitreje od evropskega povprečja
Razlika med ponudbo in povpraševanjem se kaže predvsem v cenah. Stanovanjske nepremičnine v Sloveniji so bile v prvem četrtletju 2026 za 9,3 odstotka dražje kot leto prej. Rabljena stanovanja so se podražila za 10,7 odstotka, nove družinske hiše pa za 11,9 odstotka.
V Evropski uniji so se cene stanovanjskih nepremičnin v istem obdobju v povprečju zvišale za 5,1 odstotka. Rast v Sloveniji je bila tako skoraj dvakrat tolikšna kot v EU. Hitreje so cene rasle predvsem v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope ter na Portugalskem. Največje medletne podražitve so zabeležili na Portugalskem, v Bolgariji in na Slovaškem, medtem ko so se na Finskem cene znižale.
Junijski porast načrtovanih stanovanj je v tem kontekstu dobrodošel, vendar premajhen, da bi sam po sebi pomembneje vplival na cene. Za to bi bila potrebna večletna, stabilna in bistveno obsežnejša rast ponudbe, zlasti tam, kjer so delovna mesta, izobraževalne ustanove in povpraševanje največji.
Mladi težave ne občutijo vedno v statistiki
Slovenija ima na prvi pogled ugodne evropske kazalnike stanovanjskih stroškov. Leta 2024 je le tri odstotke mladih med 15. in 29. letom živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanje porabila najmanj 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. Povprečje EU je znašalo 9,7 odstotka, najvišji delež pa sta imeli Grčija in Danska.
Toda ta kazalnik ne meri, koliko mladih si lahko kupi ali najame lastno stanovanje. Upošteva stroške gospodinjstva, v katerem posameznik že živi.
Mlad človek, ki zaradi cen ostaja pri starših, zato ni nujno prikazan kot nekdo, ki ga stanovanjski stroški pretirano obremenjujejo.
OECD je ugotovil, da je leta 2020 s starši živelo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije med 20. in 29. letom. Delež se je sicer zmanjšal s skoraj 80 odstotkov leta 2007, vendar je ostal visok.
##ARTICLE-1873994
Visoka stopnja lastništva stanovanj med celotnim prebivalstvom tako zakriva precej drugačen položaj mlajših generacij, ki stanovanja niso pridobile v času privatizacije in hitreje naraščajočih cen ne morejo nadomestiti z že obstoječim premoženjem.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
