Zdravljenje redkih bolezni otrok: Minister razkril novosti o financiranju
Minister za zdravje Tadej Ostrc poudarja, da mora zdravstveni sistem svoje zmogljivosti organizirati okrog potreb pacientov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav temu naj bi bila tudi namenjena osnutek zakona o skladu Republike Slovenije za napredno zdravljenje redkih bolezni otrok ter uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kot je na tiskovni konferenci povedal Ostrc, naj denar v primeru, da obstaja možnost zdravljenja določenih bolezni, ne odloča o prihodnosti otrok.
Pri nekaterih redkih boleznih se je medicina v zadnjih letih močno spremenila in ne zdravimo več samo posledic, ampak lahko posegamo v vzrok, je dejal minister. Problem je, da v tujini tako zdravljenje že lahko obstaja, ne pa tudi v Sloveniji in otrok pri nas do njega še ne more priti. "Pri nekaterih boleznih je čas odločilen, zato otrok nima časa čakati na administrativni koledar. Časovno vrzel želimo sistemsko nasloviti. Naše osnovno izhodišče je jasno: če za otroka obstaja realna možnost zdravljenja, želimo imeti sistemsko rešitev, da družina pri iskanju poti do zdravljenja ne ostane sama," je povedal Ostrc.
Več virov financiranja sklada
Sklad je tako zamišljen kot mehanizem za obdobje, ko je zdravljenje v tujini že dostopno, v slovenskem sistemu pa še ne. Ko bo zdravljenje vključeno v slovenski zdravstveni sistem, bo njegovo financiranje ponovno prevzel redni sistem obveznega zavarovanja. Pomemben del nove rešitve je po besedah Ostrca financiranje. "Želimo, da sklad ni odvisen le od enega vira in vsakoletnega dodatnega financiranja iz državnega proračuna," je dejal in dodal, da osnutek predvideva kombinacijo različnih virov: sredstva iz že obstoječih davčnih namenitev, prostovoljno sodelovanja gospodarstva, davčno razbremenjene donacije, evropska sredstva in morebitne dogovore s proizvajalci zdravil. "Pomembno je, da ne uvajamo nobenega novega davka. Predvidevamo tudi, da se sklad aktivno pogaja o cenah zdravil s proizvajalci."
Osnutek zakona mora ministrstvo za zdravje uskladiti z ministrstvom za finance, drugimi resorji in koalicijskimi partnerji. Ostrc je poudaril pomembnost tega, da so naredili naslednji korak in imajo osnutek, ne le idejo. "Ko medicina otroku ponudi realno možnost zdravljenja, država mora imeti mehanizem, da mu to možnost pomaga doseči," je še povedal minister.
Na vprašanje, ali bo za odobritev zdravljenja v tujini še vedno zadolžen zdravniški konzilij za napredna zdravljenja Pediatrične klinike Ljubljana, je Ostrc pojasnil, da bo mnenje vedno temeljilo na stroki. Hkrati je dodal, da bo o zdravljenju sicer presodila širša skupina, ki bo odločala v razumno kratkih rokih.
Število čakajočih na ortopedske posege višje za 633
Ostrc je nato predstavil še uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja., ki jo je vlada sprejela v četrtek. Ena ključnih sprememb je plačilo ortopedskih posegov po realizaciji v celotni javni zdravstveni mreži. Minister je pojasnil, da so v zadnjem času natančno spremljali realizacijo programa in gibanje čakalnih seznamov, podatki pa so pokazali, da je bilo v prvih petih mesecih leta opravljenih 8,3 odstotka ortopedskih storitev manj kot v enakem obdobju lani, od januarja do julija pa se je skupno število čakajočih na te posege povečalo za 633 ljudi. Ocenjujejo, da bo zaradi ukrepa do konca leta opravljenih vsaj 700 dodatnih ortopedskih posegov.
Na primarni ravni širijo programe ambulant družinske medicine, dispanzerjev za ženske, fizioterapije in pedopsihiatrije. "Kot sem večkrat povedal, je močna primarna raven temelj zdravstvenega sistema. Če primarna raven deluje, imamo več storitev blizu doma in to pomeni manj nepotrebnih napotitev na sekundarni nivo in manj pritiska tako na bolnišnice kot na urgentne centre," je prepričan minister.
Kje bodo širitve?
Širitev ambulant družinske medicine po njegovih besedah pomeni dodatno financiranje zmogljivosti za obravnavo približno 3000 zavarovanih oseb. Iz novele uredbe izhaja, da širijo ambulante družinske medicine v občini Dobrova - Polhov Gradec za 0,20 tima, v občini Bloke za 0,5 tima, v občini Vodice za en tim in v občini Železniki za 0,2 tima.
Dispanzer za ženske širijo v Zdravstvenem domu (ZD) Logatec za 0,2 tima ter v občinah Škofljica in Ig za en tim. Dodatnega 0,2 tima fizioterapije bodo financirali v občini Dobrepolje, program pedopsihiatrije pa širijo v ZD Lenart za en tim in ZD Gornja Radgona za 0,1 tima.
Zagotovili so tudi financiranje za dodatnih 3500 preiskav z magnetno resonanco (MR) v ZD Maribor. "Če imamo aparat, kader in paciente, ki čakajo, mora sistem omogočiti, da se te zmogljivosti za pacienta tudi uporabijo," je prepričan Ostrc. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa širijo program PET-CT preiskav v obsegu 1800 preiskav. "S tem obseg financiranja prilagajamo dejanskim potrebam pacientov in realnim zmogljivostim izvajalca," je pojasnil.
Novela uredbe prinaša tudi boljše vrednotenje posegov TAVI, torej posegov, pri katerih zamenjajo srčno zaklopko brez klasične operacije na odprtem srcu. Analiza je pokazala, da je bil poseg zaradi sprememb vrednotenja podplačan v primerjavi z letom 2025. Ostrc je dejal, da je precej nižja cena od realnih stroškov pri nekaterih izvajalcih povzročala precejšnje izgube v poslovanju, in bi lahko ogrozila nadaljnje operativne posege. Z novelo uredbe cene približujejo tisti iz leta 2025, bo pa še vedno nekoliko nižja.
ZZZS ne bo potreboval dodatnih sredstev iz proračuna
Zagotavljajo tudi financiranje zdravstvenih programov za skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše po Sloveniji, in sicer gre za financiranje zdravstvene nege, osnovnega zdravljenja in dnevnega varstva.
Dodatni finančni učinek sprememb uredbe je 13,8 milijona evrov, zaradi sprememb pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po njegovih besedah ne bo potreboval dodatnih sredstev iz državnega proračuna, saj je bilo poslovanje zdravstvene blagajne v prvi polovici leta ugodnejše od načrtovanega. "Se pravi, da je nekaj sredstev ostalo in ta sredstva zdaj namenjamo v storitve za paciente," je še povedal Ostrc.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
