Letališče v tropih, ki ga hladi naravna ventilacija in posebna streha
Na letališču Roland Garros na otoku Reunion potnike namesto ledenega piša klimatskih naprav pričaka tropski vetrič.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Posebna zasnova strehe in veliki ventilatorji poskrbijo, da je občutek temperature nižji za štiri do pet stopinj.
Skozi okna, ki segajo od tal do stropa, se odpira pogled na bujno zelene gore. Potniki, ki prispejo na francoski otok Réunion v Indijskem oceanu, vzhodno od Madagaskarja, bi v letališki stavbi verjetno pričakovali močno klimatizirane prostore. Otok namreč leži v tropskem pasu južno od ekvatorja.
Toda v novem terminalu za prihode na letališču Roland Garros jih osveži rahel vetrič. Stavba, odprta leta 2024, za udobje potnikov uporablja naravno prezračevanje, vključeno v samo arhitekturno zasnovo, poroča britanski Guardian.
Klimatska naprava od začetka ni bila možnost
Zamisel se je porodila leta 2016, ko je vodstvo letališča iskalo načine za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Marc Delanoe, takrat vodja letališke ekipe za okolje in energijo, je bil odločen: novi terminal, ki so ga načrtovali povsem na novo, ne bo uporabljal klimatskih naprav.
»Prevzel sem odgovornost, da vodstvu dokažem, da je mogoče delovati brez klimatske naprave. Zato že od začetka nismo razmišljali o tem, da bi bila klimatizacija te stavbe sploh možnost. Bila je tvegana odločitev, toda dlje, ko smo napredovali z raziskavami, bolj smo ugotavljali, da imamo prav,« je povedal Delanoe, danes direktor za trajnostni razvoj letališča.
Strešni »kanjon« usmerja zrak skozi stavbo
Ključ do delovanja je nenavadna streha. Z obeh daljših stranic pravokotne stavbe se v blagih valovih dviga navzgor. Na sredini pa se strešni ploskvi ne stikata, temveč se nenadoma končata in ustvarita nekakšen »kanjon«.
Tako nastane območje nižjega zračnega tlaka, ki spodbuja pretok zraka skozi stavbo. Ta vstopa skozi prezračevalne odprtine na obeh straneh terminala, njihovo odprtost pa prilagajajo vremenskim razmeram. Pri kroženju zraka pomagajo še stropni ventilatorji s premerom kar 7,5 metra.
V vlažnem poletju, ki na Reunionu traja približno od novembra do aprila, temperature dosegajo okoli 30 stopinj Celzija. Gibanje zraka občutek temperature zniža za štiri do pet stopinj, torej skoraj na raven, na katero običajno nastavijo klimatske naprave.
V suhi zimi, ko dnevne temperature ob obali padejo na 25 stopinj ali manj, v stavbo spuščajo manj zraka. Ob ciklonu vse odprtine zaprejo.
Za udobje ni odločilna le temperatura
Arhitekturni biro AIA Life Designers, ki je vodil zasnovo stavbe, je želel postaviti pod vprašaj prepričanje, da se lahko človek vročini prilagodi le z zniževanjem temperature.
»Prav to past želimo odpraviti: razumevanje poletnega udobja izključno skozi temperaturo v prostoru. Takšno razmišljanje nas ujame v logiko, po kateri je klimatska naprava edini odgovor na zahteve po udobju,« je pojasnil Eric Bussolino, direktor za inženirstvo in okolje pri biroju.
Njihov cilj je ohraniti notranjo temperaturo zraka enako zunanji, hkrati pa zagotoviti pretok zraka s hitrostjo enega metra na sekundo, ki potnikom zmanjša občutek vročine. Zrak torej ni nujno hladnejši – zaradi njegovega gibanja je prijetnejše bivanje v prostoru.
Znanje, ki so ga poznali že predniki
Biro AIA, izbran zaradi izkušenj z načrtovanjem letaliških stavb, je sodeloval z lokalnim arhitektom Olivierjem Brabantom. Ta je prispeval poznavanje gradnje v tropskem morskem podnebju.
Naravno prezračevanje na otoku ni novost. Tamkajšnji arhitekti ga že uporabljajo v pisarnah, knjižnicah in celo v veliki univerzitetni predavalnici, ki jo je zasnoval Brabant. Pri letališču so morali po Delanoejevih besedah predvsem povečati obseg takšne rešitve.
»Zrak moraš usmerjati in izkoristiti naravne razmere. Prav to so počeli naši predniki na Reunionu. Hiše so gradili glede na smer vetra, z osrednjim hodnikom, okna in vrata pa so odpirali ali zapirali glede na to, koliko zraka so želeli spustiti vanje. Če jih je zeblo, so jih zaprli, če jim je bilo vroče, so jih odprli.«
Za energijo približno 60 odstotkov manj
Gradnja terminala je stala 75 milijonov evrov. Od tega so 15 milijonov namenili novemu sistemu za razvrščanje prtljage, 60 milijonov pa sami stavbi.
Po Delanoejevih besedah letališče od odprtja pri računih za energijo prihrani približno 150.000 evrov na leto. Pri AIA navajajo, da so prihranki v primerjavi s klimatizirano stavbo približno 60-odstotni, izpusti ogljikovega dioksida pa osemkrat manjši.
Delphine Robert, ki vodi ekipo za sprejem obiskovalcev pri lokalni turistični organizaciji, v terminalu dela enkrat na teden. Pravi, da ji je tam prijetneje kot v drugih pisarnah. »Prostor je zelo zračen. Udoben je, svetlobe je veliko, prezračevanje pa je optimalno,« je povedala. Močna klimatizacija v pisarnah ji po lastnih besedah povzroča težave, zato ji bolj ustreza prostor, v katerem zrak kroži naravno.
Bi takšna rešitev delovala tudi v Evropi?
Delanoe opozarja, da izkušenj z Reuniona ne bi bilo preprosto prenesti v velika, onesnažena mesta celinske Evrope. Z zunanjim zrakom bi v stavbo prihajala tudi onesnaževala. Letališče ima po njegovih besedah prednost zaradi otoške lege in čistejšega okoliškega zraka.
Ob vse hujših vročinskih valovih bi morali po njegovem razmisliti tudi o pričakovanjih glede temperature v prostorih.
»Težava je v tem, da imate klimatsko napravo doma in v avtomobilu, nato pa pridete v pisarno brez nje in vam je vroče,« pravi. Prepričan je, da manjša odvisnost od klimatizacije vpliva tudi na to, kako ljudje doživljajo višje temperature.
Na Reunionu so prebivalci temperatur okoli 30 stopinj vajeni. Novi terminal pa kaže, kako lahko arhitektura, prilagojena lokalnemu podnebju, izkoristi veter za udobnejše bivanje in manjšo porabo energije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
