Se Netanjahuju trese stolček? Izraelci na volišča v rekordnem številu
Izraelci množično odločajo o politični prihodnosti Benjamina Netanjahuja. Ankete napovedujejo tesen boj, državi pa grozi nova politična blokada.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Izraelu danes potekajo parlamentarne volitve, ki jih mnogi označujejo za ene najpomembnejših v zgodovini države. Volilna udeležba je v dosedanjem poteku glasovanja rekordno visoka, predvolilne ankete pa napovedujejo izjemno tesen boj med aktualnim premierjem Benjaminom Netanjahujem in njegovim glavnim izzivalcem, nekdanjim načelnikom generalštaba Gadijem Eisenkotom. Kljub temu nobenemu od političnih blokov ne kaže na osvojitev parlamentarne večine, zato bi lahko Izrael po volitvah čakali tedni ali celo meseci političnih pogajanj, poroča BBC.
Petkove javnomnenjske raziskave so pokazale, da sta Netanjahu in Eisenkot skoraj izenačena. Za oblikovanje vlade je v 120-članskem izraelskem parlamentu potrebnih najmanj 61 poslanskih sedežev, ki pa jih po trenutnih napovedih ne bi osvojil nobeden od obeh blokov.
Volitve tako niso zgolj odločanje o prihodnji vladi, temveč tudi svojevrsten referendum o Netanjahujevi dolgoletni vladavini. Predvolilno kampanjo sta zaznamovali predvsem vprašanji nacionalne varnosti in prihodnosti izraelske demokracije.
Netanjahu proti nekdanjemu vojaškemu poveljniku
Eisenkot, ki vodi novo politično stranko Yashar, je osrednja osebnost tako imenovanega bloka sprememb. Gre za povezavo ideološko različnih strank, ki jih združuje predvsem želja po koncu Netanjahujeve vladavine. Med pomembnejšimi predstavniki tega bloka so nekdanji premier Naftali Bennett, desničarski politik Avigdor Lieberman in nekdanji general Yair Golan, ki zastopa bolj liberalna stališča.
Netanjahu, ki je premierski položaj prvič zasedel že leta 1996, pa za ohranitev oblasti računa predvsem na zavezništvo s skrajno desnimi in ultraortodoksnimi strankami, ki sestavljajo njegovo sedanjo vladno koalicijo.
Pomembno vlogo bi lahko odigrale tudi arabske stranke. Arabci predstavljajo približno petino izraelskega prebivalstva, njihovi politični predstavniki pa bi lahko postali odločilen dejavnik pri oblikovanju prihodnje vlade. Vendar je večina vodilnih judovskih strank sodelovanje z njimi že zavrnila.
Napad Hamasa in očitki o ogrožanju demokracije
Osrednja tema kampanje je bila nacionalna varnost, pri čemer opozicija Netanjahuju očita predvsem varnostne spodrsljaje, ki so omogočili napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. V napadu je bilo ubitih skoraj 1200 ljudi, 251 oseb pa so napadalci odpeljali v Gazo kot talce.
Opozicijski politiki zahtevajo ustanovitev neodvisne preiskovalne komisije, ki bi razjasnila okoliščine napada in odgovornost pristojnih. Netanjahu je takšni preiskavi doslej nasprotoval, saj trdi, da bi bila pristranska. Poleg tega se premier sooča s kritikami zaradi načrtovane reforme pravosodja, ki je že pred oktobrskimi napadi sprožila množične proteste. Proti Netanjahuju obenem še vedno poteka sodni postopek zaradi obtožb o korupciji, ki jih sam zanika.
Kljub očitkom se premier tudi tokrat predstavlja kot politik, ki lahko Izraelcem zagotovi varnost. Pri tem izpostavlja domnevne strateške zmage izraelske vojske v regionalnih konfliktih in tesne odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Rekordna udeležba, a možna nova politična blokada
Volitve spremlja izjemno veliko zanimanje. Po poročanju BBC se je iz tujine v Izrael zaradi glasovanja vrnilo približno 70.000 ljudi, več sto tisoč državljanov pa bo volilo prvič. Medtem so številne politične stranke že opozorile na domnevne nepravilnosti na voliščih. Izraelska osrednja volilna komisija je sporočila, da nima dokazov o sistematičnem poseganju v glasovnice.
Na rezultate bi lahko pomembno vplivali tudi glasovi več sto tisoč vojakov in rezervistov. Štetje številnih njihovih glasov se bo začelo šele v sredo, njihove politične preference pa bi lahko koristile desnim strankam. Če nobenemu političnemu bloku ne bo uspelo oblikovati večine oziroma manjšinske vlade, bi Izrael lahko čakale nove parlamentarne volitve. Netanjahu bi v tem primeru ostal začasni premier.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
