Profimedia

"Čas je, da v tej državi spet naredimo velike stvari in izvedemo velike projekte," je v izjavi dejal minister za energijo Ed Miliband. "Danes napovedujemo naložbo, ki bo milijonom domov za prihodnje generacije zagotavljala čisto, doma proizvedeno energijo," je dodal.

Sizewell C, katere financiranje je predmet polemik že več kot desetletje, naj bi začela elektriko proizvajati po letu 1930.

Po novem je vrednost nove nuklearke ocenjena na okoli 38 milijard funtov, medtem ko so se prejšnje ocene gibale na ravni med 20 in 30 milijard funtov. Mnogi ob tem opozarjajo, da bi lahko številka še porasla in da bi lahko prišlo do dodatnih zamud pri implementaciji.

Britanska država bo imela glede na dogovor z ostalimi vlagatelji v projektu 44,9-odstoten lastniški delež. Poleg nje bodo v Sizewell C investirali še kanadski pokojninski sklad La Caisse (20-odstotni lastniški delež), britanski energetski koncern Centrica (15-odstotni delež), britanska infrastrukturna skupina Amber Infrastructure (7,6-odstotni delež) in francoski energetski velikan EDF (12,5-odstotni delež).

London se je za krepitev jedrske energije odločil ob začetku vojne v Ukrajini, da bi okrepil energetsko varnost države. Poleg tega se je vlada premierja Keira Starmerja zavezala emisije toplogrednih plinov do leta 2035 glede na leto 1990 zmanjšati za 81 odstotkov. Ogljično nevtralnost na Otoku napovedujejo do leta 2050.