Po ameriškem pritisku zatišje, zdaj spet gori ruska rafinerija (VIDEO)
Po domnevnem napadu dronov je zagorelo na območju ruske rafinerije. Požar sledi razkritju, da je Trump od Ukrajine zahteval premor napadov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prebivalce ruskega Novokujbiševska v Samarski oblasti so v petek zgodaj zjutraj prebudile eksplozije. Kmalu zatem so se na družbenih omrežjih pojavili posnetki obsežnega požara v bližini tamkajšnje rafinerije. Po poročanju neodvisnega ruskega medija Astra je njihov analitik na podlagi fotografij očividcev ugotovil, da je zagorelo na območju naftnopredelovalnega obrata.
Napad je sprožil tudi delovanje ruske protizračne obrambe, zaradi nevarnosti brezpilotnikov pa so začasno zaprli letališče v Samari. O dogajanju poročata tudi ukrajinski portal RBC-Ukraine in The Kyiv Independent. Obseg škode še ni znan, ruske oblasti pa zadetka rafinerije niso uradno potrdile.
Obrat v lasti državnega energetskega velikana Rosneft lahko letno predela približno 8,8 milijona ton nafte. Poleg bencina in dizelskega goriva proizvaja tudi letalsko gorivo, namenjeno ruskim oboroženim silam, zato ima pomembno vlogo pri oskrbi vojske.
Napadi so se vrnili kljub ameriškemu pritisku
Čas novega napada je posebej pomenljiv. Le nekaj ur prej je ameriški Wall Street Journal razkril, da naj bi ukrajinska vojska sredi oktobra po večtedenskem pritisku Washingtona začasno ustavila napade na ruske rafinerije. Po navedbah vojaških virov naj bi premor trajal vsaj do ameriških kongresnih volitev 3. novembra, morda pa tudi dlje.
Donald Trump je od Kijeva zahteval zadržanost zaradi visokih svetovnih cen goriv, ki pred volitvami povzročajo težave njegovi administraciji. Zahtevo naj bi 20. oktobra ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponovil tudi ameriški odposlanec Jared Kushner.
Washington je pričakoval približno enomesečno prekinitev napadov kot gesto dobre volje ob prizadevanjih za končanje vojne.
V istem obdobju se je Ukrajina znašla še v sporu s podjetjem SpaceX Elona Muska, ki je omejilo delovanje vojaških satelitskih povezav Starlink na hitro premikajočih se napravah. Omejitve so prizadele tudi ukrajinske brezpilotnike, s katerimi vojska prestreza ruske napade.
Po poročanju Wall Street Journala je Trump 21. oktobra osebno poklical Muska in zahteval odpravo omejitev. Tri dni pozneje so bile povezave ponovno vzpostavljene, skoraj sočasno z zmanjšanjem ukrajinskih napadov na rusko naftno industrijo.
To je sprožilo ugibanja, da je Kijev v zameno za obnovitev ključnih vojaških komunikacij pristal na začasno prekinitev napadov. Ameriški predstavniki takšno povezavo zanikajo, ukrajinski viri pa opisujejo močan pritisk Washingtona. Neposreden dogovor doslej ni bil potrjen.
Rusija je medtem zatišje že izkoristila. Po podatkih Reutersa so tamkajšnje rafinerije v drugi polovici oktobra predelavo nafte povečale za približno četrtino glede na začetek meseca. K temu so prispevala tudi popravila poškodovanih obratov.
Prav napadi na naftno industrijo so bili eno pomembnejših ukrajinskih sredstev gospodarskega pritiska na Moskvo. Z njimi skuša Kijev zmanjševati ruske prihodke od energentov in oteževati oskrbo vojske, medtem ko Rusija nadaljuje obstreljevanje ukrajinske energetske infrastrukture.
Zelenski je v torek sicer pojasnil, da so bile ukrajinske enote v zadnjem obdobju previdnejše, vendar niso prejele izrecne prepovedi nadaljnjih napadov na rafinerije.
Požar v Novokujbiševsku zdaj kaže, da zatišje ni trajalo dolgo. Ali gre za posamezen napad ali začetek novega vala ukrajinskih operacij proti ruski naftni industriji, še ni jasno. Prav tako ostaja odprto, kako se bo na dogajanje odzval Washington, ki je od Kijeva še pred dnevi zahteval prekinitev tovrstnih napadov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
