"Ne izzivajte Rusije": Ameriški nasvet zaveznicam v Natu
ZDA so baltske zaveznice pozvale k previdnejšim izjavam o Rusiji. Pentagon hkrati preučuje zmanjšanje vojaške prisotnosti v Evropi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriški obrambni predstavniki so baltskim zaveznicam svetovali, naj bodo previdnejše pri javnih izjavah o Rusiji. Kot na podlagi štirih virov, seznanjenih s pogovori, razkriva Reuters, naj bi sporočilo posredoval tudi Elbridge Colby, visoki predstavnik Pentagona, pristojen za obrambno politiko.
Colby naj bi predstavnike baltskih držav opozoril, naj Rusije po nepotrebnem ne izzivajo. Pri tem je omenil tudi izjave, v katerih se ruskega predsednika Vladimirja Putina primerja s podgano, stisnjeno v kot.
Po navedbah Reutersovih virov so pogovori potekali v prijateljskem ozračju, brez neposrednih groženj ali zahtev. Pentagon njihove vsebine ni želel komentirati.
Zakaj želi Washington umiriti retoriko?
Pozivi prihajajo v času novih ameriških prizadevanj za diplomatsko rešitev vojne v Ukrajini. Trumpova administracija poskuša obnoviti pogajanja z Moskvo in Kijevom, pri čemer obravnava tudi možnosti omilitve sankcij proti Rusiji.
Zadržanost Washingtona je povezana s širšimi nesoglasji znotraj Nata. Del zaveznikov meni, da bi lahko posebej ostre izjave o Rusiji otežile diplomatska prizadevanja, drugi pa opozarjajo, da je javno izpostavljanje varnostnih groženj pomembno za ohranjanje obrambne pripravljenosti.
Baltske države sodijo med najglasnejše zagovornice strožjega pristopa do Moskve. Zaradi svoje geografske lege in zgodovinskih izkušenj posebej opozarjajo na ruske vojaške zmogljivosti, kibernetske napade in nevarnost sabotaž kritične infrastrukture.
Evropske države so zaskrbljene tudi zaradi možnosti, da bi se Washington in Moskva dogovorila o vprašanjih evropske varnosti brez ustreznega sodelovanja evropskih zaveznic.
Pentagon preučuje tudi umik dela ameriških vojakov
Ameriško sporočilo dobiva dodatno težo zaradi pregleda vojaške prisotnosti v Evropi, ki ga je Pentagon začel junija.
Na celini je približno 80.000 ameriških vojakov. Po predhodnem poročanju Reutersa ameriško obrambno ministrstvo med različnimi možnostmi preučuje tudi umik približno 25.000 pripadnikov.
Do 6. novembra naj bi obrambnemu ministru Petu Hegsethu predstavili več možnosti za prihodnjo razporeditev sil. Dokončna odločitev še ni sprejeta.
Washington od evropskih članic Nata že dlje časa zahteva večjo odgovornost za lastno obrambo. Morebitno zmanjšanje ameriške prisotnosti bi zato pomenilo tudi večje zahteve po evropskih vojaških zmogljivostih.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija ni med državami, ki jim je bil po Reutersovih navedbah neposredno namenjen ameriški poziv, vendar sodeluje pri obrambi Natovega vzhodnega krila.
Po podatkih Slovenske vojske z začetka oktobra je bilo v večnacionalno brigado v Latviji napotenih 74 slovenskih vojakov, v Natove sile na Slovaškem pa 106.
Njihova naloga je sodelovanje pri odvračanju morebitne agresije in zagotavljanju skupne obrambne pripravljenosti zavezništva.
Za Slovenijo je zato pomembno predvsem, ali bodo ameriške spremembe vplivale na razporeditev zavezniških sil in prihodnje obrambne načrte.
Ameriški pozivi k zmernejšim izjavam sami po sebi ne spreminjajo Natovih varnostnih jamstev. Odprto pa ostaja, kako bo Washington uskladil diplomatska prizadevanja z Rusijo, morebitno zmanjšanje svojih sil v Evropi in obrambne potrebe vzhodnih članic zavezništva.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
