Putina sta poklicala dva evropska voditelja, sledil je buren odziv
Voditelja Finske in Norveške sta govorila s Putinom, a njuna pobuda je sprožila kritike v Evropi. Danska premierka opozarja, da Rusija ne kaže želje po miru.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Telefonski pogovor finskega predsednika Alexandra Stubba in norveškega premierja Jonasa Gahra Storeja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je danes sprožil nezadovoljstvo v tem delu Evrope. Voditelja sta se s Putinom pogovarjala v okviru prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini, vendar njuna pobuda ni bila usklajena na širši evropski ravni. Posebej kritična je bila danska premierka Mette Frederiksen, ki je podvomila o smiselnosti takšnega pristopa, poročajo tuje tiskovne agencije.
Norveški premier Store je po pogovoru pojasnil, da sta s Stubbom nastopala v imenu svojih držav in ne celotne Evrope. Ob tem je poudaril, da so bili partnerji in zavezniki o njuni nameri obveščeni vnaprej, po pogovoru pa so prejeli podrobno poročilo.
Danska premierka kritična: "Ne vidim znakov, da si Rusija želi miru"
Najostrejši odziv je prišel iz Danske. Premierka Mette Frederiksen je ob robu srečanja nordijskih voditeljev v Helsinkih izrazila nezadovoljstvo, ker sta finski predsednik in norveški premier pobudo izpeljala brez širšega evropskega usklajevanja. "Do te norveško-finske pobude sem zelo skeptična. Ni bila usklajena z nikomer med nami," je dejala Frederiksen. Ob tem je opozorila, da ne vidi nobenih znakov, da bi si Rusija dejansko želela končati vojno v Ukrajini. "Iskreno ne vem, kaj mislita, da lahko ti dve državi s tem dosežeta," je bila kritična danska premierka.
Zelenski se jima je zahvalil
Kljub kritikam sta Stubb in Store poudarila, da pogovor ni potekal brez vednosti Ukrajine. Kot sta pojasnila, sta se pred njim posvetovala s Kijevom, o vsebini pa sta nato obvestila tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta se jima je za diplomatska prizadevanja zahvalil. Poudaril je, da sta sogovornika Putinu nedvoumno sporočila, da so za umirjanje razmer potrebni konkretni ukrepi, zlasti glede ukrajinske energetske oskrbe in infrastrukture.
Italija opozarja glede vpliva EU
Odzvali so se tudi v Rimu, kjer opozarjajo, da si Evropska unija ne more privoščiti nadaljnjega zmanjševanja svojega vpliva pri prizadevanjih za končanje vojne. Po navedbah italijanskih vladnih virov mora EU čim prej določiti, kdo bo v morebitnih mirovnih pogajanjih z Moskvo zastopal njene interese.
Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, v Rimu menijo, da bi morala Unija imenovati eno ali več oseb z jasnim mandatom za pogovore z rusko stranjo. Britanski Daily Telegraph je sicer že prejšnji teden ob sklicevanju na diplomatske vire poročal o ožjem seznamu petih možnih evropskih sogovornikov Rusije.
Na njem naj bi bili italijanska premierka Giorgia Meloni, norveški premier Store, finski predsednik Stubb, češki predsednik Petr Pavel in danska premierka Frederiksen.
Poljska pogovor podpira, vendar pod enim pogojem
Precej drugačen odziv je prišel iz Varšave. Poljsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da podpira diplomatska prizadevanja za pravičen konec vojne v Ukrajini, vendar morajo biti ta usklajena s Kijevom.
"Kolikor razumemo, so bili pogovori usklajeni z ukrajinsko stranjo. Podpiramo vsa diplomatska prizadevanja, usmerjena v dosego pravičnega konca te vojne," je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dejal tiskovni predstavnik ministrstva Maciej Wewior.
Pogovor s Putinom je tako znova razkril različne poglede evropskih držav na diplomatski pristop do Moskve. Medtem ko Finska in Norveška zagovarjata neposreden dialog, Danska opozarja na pomanjkanje skupnega evropskega usklajevanja, Italija pa poziva k določitvi uradnih evropskih predstavnikov za morebitna mirovna pogajanja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
