Volitve, ki lahko Trumpu odvzamejo velik del politične moči
Trumpu na novembrskih volitvah grozi izguba večine v kongresu. Kaj bi zmaga demokratov pomenila za njegovo oblast?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Američane 3. novembra letos čakajo pomembne vmesne kongresne volitve, z njimi pa bi se lahko dodobra premešale karte moči na političnem parketu v prestolnici. Volivci in volivke bodo v ZDA namreč odločali o tem, kdo bo zasedel 435 sedežev predstavniškega doma in 35 od stotih sedežev senata. Zaenkrat analitiki in javnomnenjski strokovnjaki zmago pripisujejo demokratski stranki, kar bi pomenilo, da bi predsednik Donald Trump izgubil kar nekaj politične moči.
Kaj so vmesne volitve?
Ameriške vmesne volitve, znane kot "midterms," potekajo na polovici štiriletnega predsedniškega mandata.
Na njih bodo Američani izbirali predstavnike zakonodajne oblasti. Kongres, ki ga sestavljata predstavniški dom in senat, ima pomembno vlogo pri sprejemanju zakonov, odločanju o državnih financah ter nadzoru nad predsednikom in njegovo administracijo.
Trenutno sta oba domova kongresa pod nadzorom republikancev (218 proti 214 sedežev). V senatu imajo republikanci 53 sedežev, demokrati pa 47.
Javnomnenjske raziskave in politične napovedi trenutno nakazujejo, da imajo demokrati dobre možnosti za prevzem predstavniškega doma, veliko bolj pa je v zraku vprašanje, komu bo pripadla prevlada v senatu.
Kaj bi se zgodilo, če Trump izgubi predstavniški dom?
Če demokrati skladno z napovedmi analitikov in anket osvojijo večino v predstavniškem domu, bi Trump izgubil pomemben del zakonodajne oblasti, na katero se je lahko opiral v prvih dveh letih drugega mandata. Demokrati bi z večino namreč lahko onemogočili Trumpove zakonodajne predloge. Politolog in ustanovitelj magistrskega študija Ameriške, nemške in svetovne študije Bogomil Ferfila je za Svet24 opozoril, da morebiten poraz za Trumpa ne bi bil usoden: "Do določene mere bo pri sprejemanju in potrjevanju zakonov gotovo onemogočen. Treba pa je poudariti, da Trump posluje s tako imenovanimi izvršnimi dekreti. To so neke vrste zakoni, ki pa imajo zelo omejen rok trajanja, ta je praviloma omejen na trajanje mandata, zlasti če bo njegov naslednik demokratski."
Spomnil je na nastop drugega mandata trenutnega ameriškega predsednika, ki je po prevzemu oblasti nekaj dni porabil za preklicevanje izvršnih dekretov demokratskega predhodnika Joeja Bidna. "Izvršni dekreti Trumpu omogočajo vladanje pravzaprav na vseh področjih. Svoje politike bo bolj kot ne lahko vodil," je bil jasen Ferfila. Prepričan je, da se je preobrat v volji ljudstva zgodil zaradi njegove migrantske politike.
"Ko je izgnal nelegalne priseljence – ta politika mu je prinesla zmago na volitvah – je posledice čutila predvsem ruralna osrednja Amerika, kjer ima ogromno simpatizerjev. Kar naenkrat so tamkajšnji kmetje ostali brez poceni delovne sile. Zdaj sicer pred volitvami skuša sploh z ustavitvijo vojne v Iranu in podpisovanjem sporazumov s Putinom za izvoz dizla preokreniti volilno klimo v korist republikancev." Dodal je še, da imajo predsedniki ZDA po navadi zelo kratko obdobje popolne prevlade v izvršni oblasti in v kongresu. "Trump je dve leti imel večino, zdaj pa se mu lahko zgodi, da bo izgubil v obeh domovih," je prepričan.
Veliko pomembnejši bo nadzor oblasti
Bolj kot sama zakonodajna moč bi za demokrate bila pomembna možnost nadzora nad izvršilno oblastjo. Demokrati bi prevzeli vodenje parlamentarnih odborov, ki lahko zahtevajo dokumentacijo, zaslišujejo predstavnike administracije in preiskujejo domnevne nepravilnosti pri delovanju oblasti. To pomeni, da bi se Trumpova administracija lahko znašla pod precej večjim pritiskom. Pod drobnogledom bi bila poraba javnega denarja, morebitna nasprotja interesov ter ameriška migracijska in zunanja politika. Pomembna posledica demokratske zmage bi bila tudi zahtevnejše sprejemanje državnega proračuna. Če se kongres in Bela hiša ne bi uspela dogovoriti o financiranju zveznih ustanov, bi ZDA lahko znova doživele začasno zaprtje dela državnih služb, tako imenovani "government shutdown."
Ferfila ob tem meni, da bo možnost preiskav Trumpovih ukrepov, poslov in družine velika: "En kup neprijetnosti se mu obeta." Ob tem izpostavlja, da je prehod večine v predstavniškem domu v korist demokratov bolj kot ne gotov. Spomnil je na nepisano pravilo ameriške politike, da se demokrati in republikanci na oblasti bolj kot ne izmenjujejo, to pa velja tudi za vmesne volitve: "Z neko stopnjo verjetnosti lahko napovemo, da bo naslednji ameriški predsednik demokratski, na naslednjih vmesnih volitvah pa bo večina v predstavniškem domu ponovno pripadla republikancem."
Izguba senata bi bila za Trumpa še posebej boleča
Povsem drugačne posledice bi imela demokratska zmaga v senatu. Ta poleg sprejemanja zakonov odloča tudi o potrjevanju predsednikovih kandidatov za številne pomembne državne funkcije. Senatorji med drugim potrjujejo ministre, veleposlanike, zvezne sodnike in sodnike vrhovnega sodišča. Če bi demokrati prevzeli večino, bi lahko Trumpova imenovanja zavračali ali vsaj zavlačevali. Ta mehanizem je ključnega pomena pri sodnikih, ki imajo praviloma dosmrtni mandat. Njihove odločitve pa lahko zaradi precedenčnega sistema vplivajo na razsodbe še dolgo po njihovi smrti.
Sodni precedensi
Ameriški pravni sistem temelji na načelu sodnih precedensov. Sodišča morajo pri odločanju o podobnih primerih upoštevati pretekle odločitve višjih sodišč.
Posebno pomembno vlogo ima vrhovno sodišče ZDA, katerega odločitve o zveznem pravu in ustavi zavezujejo nižja sodišča.
Če bi demokrati osvojili oba domova kongresa, bi tako lahko močno omejili sprejemanje nove zakonodaje in predsednikova kadrovska imenovanja. Ne gre pa zanemariti, da ima tudi ameriški predsednik pravico veta na zakone, ki jih sprejme kongres. Za njegovo preglasovanje je potrebna dvotretjinska večina v obeh domovih, česar demokrati po trenutnih napovedih ne morejo pričakovati.
Ena izmed možnosti, ki se omenja ob morebitnem republikanskem porazu, je ponovna ustavna obtožba predsednika oziroma impeachment. Ferfila je sicer prepričan, da do tega tudi ob pričakovani spremembi razmerja moči ne gre pričakovati: "Za to je preprosto potrebna prevelika večina." Predstavniški dom lahko z navadno večino potrdi ustavno obtožbo, vendar to še ne pomeni predsednikove odstavitve. O njegovi krivdi namreč odloča senat, kjer sta za obsodbo in odstavitev potrebni dve tretjini glasov navzočih senatorjev.
Mednarodni parket
Vsekakor pa bi se premik v razmerju moči vpliv tudi na mednarodne odnose. Obramboslovec in evropski poslanec Vladimir Prebilič je prepričan, da vpliv kongresa na tem področju ni zanemarljiv: "Trump bo še vedno vrhovni poveljnik ameriških obrambnih sil, se pravi ima še vedno vsa pooblastila, da uporablja vojsko po svoji presoji. Je pa kongres tisti, ki zagotavlja sredstva za takšne odločitve. Če bodo demokrati dobili večino v spodnjem domu, bo Trump bistveno težje dobil proračunsko podporo za svoje odločitve."
Prebilič dodaja, da bi tudi pri sprejemanju proračuna predsednik naletel na več ovir. "Moral bo sprejemati kompromise, če ne bo po vsej verjetnosti ponovno prišlo do zaprtja državnih služb (t. i. government shutdown, op. a.). Nujno bo, da bo pri vseh potrebnih odločitvah poslušati tudi demokrate, do sedaj temu ni bilo tako," je pojasnil.
Sicer v mednarodnih odnosih ZDA tektonskih premikov ne pričakuje. Ameriška zunanja politika je po Prebiličevih besedah praviloma konstantna. Meni, da se bo odnos do Rusije ob morebitnem porazu republikancev nekoliko spremenil, med tem ko velikih sprememb na relaciji z Izraelom ne pričakuje.
"Definitivno pa bi lahko prišlo do otoplitve odnosov z Natom in EU, kjer se seveda demokrati v takšni meri ne poslužujejo Trumpovega transakcijskega modela mednarodnih odnosov. Odnosi praktično ne morejo biti na nižji ravni, zato bi do otoplitve skorajda moralo priti," je sklenil Prebilič.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
