Pexles, Jana

Če sem prav razumela, je bilo v tisti škatli precej manj vtičnic, kot je bilo v steni in vrag vedi kje še vse  kablov. Ko so vse vtaknili tja, kot je pisalo v navodilih, se je na zaslonu prikazala nekakšna večbarvna kača in pri tem je tudi ostalo. Prerekanje je bilo tako glasno, da je odmevalo po ulici, soseda je diskretno zakričala čez plot, ali se v naši hiši pripravlja pretep širših razsežnosti. Naredila sem se, da je niti ne vidim niti ne slišim. Potem se je iz dnevne sobe nenadoma zaslišal večglasni krik navdušenja in sklepala sem, da se je zadeva končno posrečila. Zvečer bom lahko gledala Sisi, ki je v zadnji epizodi omahnila z zidu, potem ko je ušla ugrabiteljem.

                     V dnevni sobi je potem nastala sumljiva tišina. Ker mi je bilo že pošteno vroče in tudi utrujena sem bila, sem šla pogledat, kakšnega vraga gledajo moji najdražji, da so se tako umirili. Na velikanskem zaslonu se je zvijala gmota med seboj prepletenega mesa ter krulila, cvilila in vzdihovala. Ko se je kamera nekoliko oddaljila, je bilo mogoče razbrati, da neki gospod natepava mlado damo v odprtino, ki prvotno ni bila namenjena tej dejavnosti. A pornografski program ste si naročili, sem se zgrozila. Ne, ne, so se otepali, to se je pač prikazalo in zdaj si strokovno in kritično ogledujejo, kakšne umetnine spackajo pornografski studii za rajo, lačno žgečkljivih prizorov.

                       A obstajajo kakšni manj butasti pornografski kanali, se je spraševal cenjeni soprog. »Koga pa lahko vznemirja tole, lepo te prosim! To so porniči za latentne geje, ki se ne upajo spuščati v razmerje z moškim, zato pa uporabljajo žensko na napačni strani,« je penil.

                             Z veseljem sem opazovala, kako so se družinski člani hkrati zgražali in radovedno zijali v akrobacije na zaslonu, potem pa je igralec (ali kaj, pri vragu, je?) nehal obdelovati damo na napačni strani. Obrnil jo je na pravo stran in ji začel v mednožje tlačiti kumaro.

                               »Fuj,« je rekla babica, ki je prišla ravnokar z vrta in je veselo grizljala kumaro, raje kot v solati jih je kar tako.  Bila je ravno prave velikosti za nastop v kakšnem porniču, kumara namreč. Babica jo je z gnusom zabrisala v smetnjak. Mar niso v starih dobrih časih za takšne stvari uporabljali banane? Ali pa kranjske klobase, je vzdihnil cenjeni soprog, ravno prave velikosti so. A res, smo se začudile vse štiri ženske. Nakar je slika z zaslona izginila, pojavilo pa se je vabilo, naj si ta enkratni razburljivi program naročimo.  

                                 Ko sem si nekoliko odpočila, sem se znova odpravila na vrt, ki je moj antistresni program. Med velikanskim listjem sem odkrila gromozansko kumaro, kar morda niti ni bilo čudno, saj sem kupila cepljeno sadiko, ki obljublja velike plodove. Ponosno sem jo prinesla v hišo, tam pa so me sprejeli sami dolgi nosovi: menda ne mislim tega seksualnega pripomočka v bližnji prihodnosti kuhati? Saj nam bo vsem slabo! Kumara je tako velika, da niti v hladilnik ne gre, morda jo bom zrezala in spravila v zamrzovalnik za zimo, ko bo ljuba družina morebiti pozabila na butasti pornič. Še najpametneje bo, da sploh ne bom povedala, kaj se je kuhalo skupaj s krompirjem in ocvirki.

Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.

Mateja Jordovič Potočnik