shutterstock

Boris Vene, avtor knjižnih uspešnic, trener in svetovalec za poslovno in osebno rast:

Kriza kot darilo in priložnost za odskok

Časi so zanimivi! Kako jih boste izkoristili? Malce nenavadno vprašanje, kajne … Vendar se v vsaki krizi skriva tudi izreden potencial rasti. Neprijetna čustva, ki se pojavljajo v nas, ne prihajajo od zunaj. Okoliščine so le povod, ki v nas sprožijo reakcijo. Če nas stalno zebe v slabo izolirani hiši, ostre zime niso vzrok, so le povod. Vzrok je slab sistem ogrevanja ali pa slaba izolacija. Kadar se v nas oglasi, na primer, jeza, ta kaže na neuresničena pričakovanja. Nekaj smo si zamislili, pričakovali specifično rešitev, potem pa se ta ni zgodila. Posledica se lahko izrazi v pasivni obliki – kot razočaranje, žalost, vdajanje v usodo in podobno – ali pa v bolj agresivni, kot sta jeza ali bes.

To energijo lahko potem potlačimo vase. (Ker »smo duhovni« in se ne spodobi, da bi bili jezni. Kaj si bodo pa ljudje mislil o nas?!) Lahko pa jo izrazimo navzven, v obliki prodorne, a ne nujno destruktivne energije. Da, celo jeza je v svoji prvinski naravi zgolj – energija.

Mnogo ljudi preprosto nima moči, da bi se lotili sprememb ter se tako odlepili od inercije kolesja, v katerega so vpeti. Jeza, zelo močna aktivna energija, pa marsikoga potisne iz apatije in zagozdenosti. Njena značilnost je, da lahko celo nadvlada skrbi in strahove oziroma v nas aktivira tisti kanček poguma, ki spodbuja k izvedbi stvari, s katerimi smo odlašali ali bili glede njih zadržani.

Pomislite: kdaj ste nazadnje čutili v sebi toliko goreče energije kot ob jezi? Kdaj ste se nazadnje počutili toliko žive? Torej nam je situacija, ki nas je razjezila, postregla tudi z darilom – s potencialom za izvedbo.

Darja Škraba Krmelj, psihiatrinja, psihoterapevtka specializirana za psihosomatiko, depresijo, tesnobo in osebnostno rast, partnersko in družinsko psihoterapijo: Če imamo zavedanje, je vse, kar se dogaja, učenje

V sedanjem času negotovosti, ki je povezana tudi z občutki nemoči, so ljudje bolj vznemirjeni, bolj tesnobni, negotovi, hitreje se odzovejo, tudi zelo burno. Jeza je čustvo, ki hoče nekaj spremeniti in je usmerjena navzven. Povezana je z različnimi drugimi čustvi, nemočjo, recimo, lahko z ogroženostjo. Če jo potlačimo, se lahko spremeni v žalost. Oblike jeze so različne – ena je odprta, druga zavrta, potlačena in se lahko oblikuje v različne psihosomatske bolezni, od glavobola do bolečin v želodcu, mišicah, sklepih ... Ta oblika jeze je pogosto spregledana. S kulturo, osebnostjo človeka in zunanjimi okoliščinami je povezano, kako se z jezo in na jezo odzivamo. Kar zadeva osebnost, so eni nagnjeni k temu, da jezo izrazijo, drugi jo lahko samo v nekaterih krogih. Dobro bi bilo, da bi se jo vsi naučili prepoznavati, da je ne bi tlačili, temveč izrazili v pravi situaciji, na pravi način, ob pravem času in pravi osebi – to bi bilo idealno. Pomembno je, da sprejmemo svojo odgovornost, če smo se napačno odzvali, če smo koga prizadeli, da se znamo opravičiti. V času, ko smo negotovi, ko hitimo, smo napeti, še posebno, če smo stisnjeni v majhnem prostoru, v stanovanju z več ljudmi, je znano, da se napetost, notranji in zunanji konflikti ter jeza povečujejo. Konflikt je srečanje dveh različnih mnenj, dobro je, da ga prepoznamo in da se znamo soočiti z nekom, ki ima drugačno stališče od našega, da ga ne poskušamo spremeniti. Pomembna je zavest, da smo različni, da ima vsak svoj zorni kot in vidi situacijo drugače in da mu pustimo bivati v njegovem zornem kotu. Deset ljudi lahko gleda istega slona, pa ga bo vsak videl drugače. Imamo skratka različne poglede, različne resnice, pomembno je, da si pustimo sobivati, da delujemo skupaj, ne pa da se izključujemo. Glede na celo situacijo pa je zelo razumljivo, da več kot je omejitev in negotovosti, bolj kot so ljudje ogroženi, stisnjeni v kot in ne morejo svoje napetosti recimo sprostiti s športom, druženjem, takrat je zagotovo več te jeze in nemoči, ki želita vse to spremeniti.

Več v reviji Zarja Jana 44, 3.11.2020