Gao arhitekti

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sedežna garnitura in postelja

Špela Bogataj, SATO interior design studio: »Pri SATO verjamemo, da kultni kos ni nujno tisti, ki ga vsi poznamo, ampak tisti, brez katerega si določenega prostora čez čas ne moremo več predstavljati. Kos, ki prostoru da značaj in ga na neki način definira. 

Če bi morali izbrati, bi izpostavili sedežno garnituro in posteljo. Oba kosa sta v prostoru močno prisotna in sta pogosto izhodišče za oblikovanje celotnega interierja. Pri njiju so pomembni predvsem pravi proporci, material in udobje. Ko je kos dobro izbran, lahko že sam spremeni občutek prostora in poveže vse preostale elemente v celoto.

Dom

Poceni in domiselno: Leseni zaboji kot pohištvo

Pri izbiri takšnih kosov se nam zdi pomembno, da ne gledamo samo na trenutne trende. Vedno izhajamo iz prostora, njegovih proporcev in seveda ljudi, ki bodo v njem živeli. Neki prostor prenese veliko, mehko in izrazito sedežno, drug potrebuje nekaj lahkotnejšega.

Enako velja za posteljo. Pomembni so dobra oblika, udobje, kakovostni materiali in možnost prilagajanja. Predvsem pa iščimo pohištvo, ki ima karakter, vendar prostora ne preglasi.

Za nas je kultni kos pravzaprav tisti, ki se s prostorom tako dobro poveže, da imamo čez nekaj let občutek, kot da je bil vedno tam.«

SATO interior design studio

Gugalnik prostoru doda gibanje

Matej Peneš, BAAM arhitekti: »Večina naših babic je verjetno imela v dnevni sobi enosedi gugalnik. V njem so pletle, počivale in se za trenutek umaknile v svoj prijetni svet, otroci pa smo jim sedeli v naročju. Rahlo zibanje nas je pomirilo in umirilo našo otroško razigranost.

Sedenje povsem pri miru je v osnovi precej nenaravno, saj smo ustvarjeni za gibanje. Prav zato je gugalnik kos pohištva, ki združuje udobje, gibanje in občutek sprostitve. Naš izbor je Rocking Chair oblikovalskega dua Muller Van Severen, sodobna reinterpretacija spomina na babičin gugalnik.

Dom

Varčevanje z vodo: Zvijače, prijazne do okolja in denarnice

V prostoru deluje lahkotno in skoraj grafično, platneno sedišče pa se prilagaja obliki telesa in ustvarja presenetljivo udobno izkušnjo. Gre za kos pohištva, ki lahko spremeni značaj interierja.

Enako prepričljivo se znajde v minimalističnem sodobnem prostoru kot tudi v bolj klasičnem ali staromeščanskem ambientu. Je subtilen poudarek, ki prostoru doda gibanje, značaj in kanček nostalgije.«

BAAM arhitekti

Brezčasna talna luč

Eva Hlebš, Studio AB: »Odločili bi se za talno luč Flos Arco Led, ki ni samo luč, temveč deluje v prostoru tudi kot skulptura, njen dizajn pa je brezčasen. Talna luč je predvsem v dnevni sobi, ob kavču, odlična izbira, saj zagotavlja prijetno svetlobo za branje, hkrati pa z dodatnim virom svetlobe popestri in dopolni dnevni kotiček. Če je talna svetilka tudi oblikovno privlačna, lahko postane pomemben dekorativni element prostora.«

Di Paolo Trade

Češnja na stropu

Petra Zakrajšek, Gao arhitekti: »Kultni kos je pri oblikovanju pika na i, češnja na torti in jo dizajnerji izberemo kot nadgradnjo osnovne ideje o volumnu prostora in toku energij. V veliko veselje nam je bilo izbrati znamenito luč svetovno znane oblikovalke Nike Zupanc, kot karizmatični detajl stanovanja, katerega oblikovanje je s svojo zen energijo lirično uglašeno tudi z energijo biroja Gao arhitekti in energijo naročnikov.

Oblika češnje je, kot pravi Nika Zupanc sama, preprosta in hkrati skrivnostna. Njena razlaga nas je še bolj prepričala, da smo našli neustavljiv kos, ki je lastnikom spremenil stanovanje za vedno.«

Ne zahteva preveč prostora, pa vendar ga ustvari

Petra Plevnik, arhitekturni studio IDEAS: »Tudi ogledalo lahko postane kultni kos. Pri njegovi izbiri ne razmišljajmo le o njegovi funkciji, temveč o tem, kaj želimo s prostorom doseči. Veliko ogledalo ali kompozicija več zrcalnih ploskev lahko vizualno podvoji prostor, vanj vnese dodatno svetlobo in ustvari občutek globine.

Petra Plevnik, arhitekturni studio IDEAS

Najboljši učinek dosežemo, če ga postavimo tako, da ne odseva prazne stene, temveč lep del interierja, zelenje, umetniško delo ali pogled skozi okno. Okvir pa naj bo usklajen z materiali prostora. Takrat ogledalo ni več zgolj predmet, temveč postane del arhitekture.«