Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Mojca Belak

Dobila sva se pri vhodu v nekdanjo izolsko ladjedelnico, kamor se je pripeljal s kolesom, in odšla do njegove vikinške ladje Seefalke (morski sokol), ki jo gradi že dvanajst let. Zaradi fotografij, ki jih je objavil na svoji spletni strani, sem pričakovala, da bo privezana v izolski marini, in na tihem celo upala, da se bova lahko malo popeljala z njo. Moji upi so splahneli, ko je predlagal srečanje v bivši ladjedelnici, kajti ladja je na suhem. »V morju je bila samo dva meseca, pa so se nanjo že nalepile tiste grde stvarce,« je razložil. Čiščenje trupa je njegove načrte zamaknilo za nekaj mesecev; zdaj upa, da bo lahko odplul v Grčijo marca ali aprila prihodnje leto.

Slovenija

Arne Hodalič: V rokah sem držal zgodovino

Iščem zanesenjake brez pametnega telefona

 Vikingi prav gotovo niso poznali pretiranega udobja in Stefan jim v tem sledi. Čez skoraj polovico sprednjega dela ladje je napel ponjavo, ki ga ščiti pred soncem, vetrom in dežjem, pod njo pa ima med kupom reči, ki jih potrebuje pri zaključnih delih na ladji, preprosto posteljo in plinski gorilnik, oprana oblačila si suši kar na vodoravno zloženem jamboru. Takšna namestitev ni videti prav romantična, je pa vsekakor pustolovska, še posebej ker Stefan vztraja na ladji v času, ko dnevne temperature na Obali že več tednov presegajo 35 stopinj Celzija, okoli ladje pa ni hladilnega valovanja morja, temveč sam beton.