Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V množici referendumov, ki jih prinaša jesen, je tudi ljudsko izrekanje o nameri vlade, da pravico do prejemanja denarne socialne pomoči (DSP) veže na opravljanje družbenokoristnega dela. Slednjega bi bili oproščeni le tisti, ki bi za to dokazano imeli dobre razloge, kdor pa bi se skušal izmakniti delu, bi ostal brez socialne pomoči. Preprosta rešitev, ki se zdi tako pametna in koristna, da ji ni moč nasprotovati – le kateremu delovnemu človeku v prislovično marljivi Sloveniji ne gredo v nos zabušanti in preračunljivci, ki lagodno živijo na račun tujih žuljev? A vzroki za revščino, bedo in delovno nezmožnost  so tako raznoliki in kompleksni, da je treba biti s preprostimi rešitvami zelo, zelo previden.

»Predlagana rešitev je povsem nejasna in odpira veliko vprašanj,« opozarja Martina Trbanc z Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ki ga je država leta 1996 ustanovila za strokovno podporo pri oblikovanju socialnih politik – a je v tem primeru očitno ni iskala. Pogojevanje socialne pomoči (trenutno znaša 507 evrov mesečno) z opravljanjem družbenokoristnega dela bi korenito poseglo v življenje približno 69.500 Slovencev in Slovenk, med njimi tudi otrok. Trbanc opozarja, da prejemniki pomoči še zdaleč niso le brezposelni, ampak so v zelo različnih, tudi zelo težkih situacijah, celo vsa družina: nekateri delajo, a za to prejemajo prenizko plačilo, nekateri imajo večje zdravstvene težave ali invalidnost, kompleksne socialne težave …