Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na naših bencinskih črpalkah je prav v času volitev očitno potekala posebna predvolilna kampanja, še posebej zavzeto so se ji pridružili na Petrolu.  Tako je vsaj njihovo ravnanje dojela večina besno čakajočih na gorivo, ki so nekaj dni pozneje s kislim nasmeškom poslušali opravičila vodstva Petrola. Skokovit porast povpraševanja je povsem onemogočil njihovo logistiko, smo slišali. Hrvaški premier je nedavno izjavil, da smo se znašli na začetku verjetno največje energetske krize, kar jih pomni naša generacija. Zato se počasi mudi, da znova obudimo misel na podržavljenje trgovca z naftnimi derivati. Gre za strateško infrastrukturo, ki ne bi smela biti prepuščena zasebnim kapitalskim interesom in kapricam.

S temi za koga utopičnimi željami bi se v preteklih dneh v vrsti za bencin, ko je prispela že na peto črpalko, verjetno strinjala večina. Država ima v Petrolu nekaj več kot 30-odstotni delež (država RS, SDH in KAD, največji lastnik pa je slovaško-češka investicijska skupina J&T) in torej skoraj nič odločilnega vpliva. Zakaj se je MOL odločil za sprejem 8,6 milijona litrov goriva iz blagovnih rezerv, Petrol pa ne? Zato ker ni bila težava v pomanjkanju goriva, temveč v logistiki, so nam pojasnjevali. Ampak to prav nič ne pomaga ljudem, ki so marsikje po državi odvisni zgolj od Petrolovih servisov in ne morejo kot v mestih zaviti k drugemu ponudniku.

Shutterstock

In ljudje so se še bolj predali paniki: bo goriva zaradi vojne v Iranu zmanjkalo? Pričakujemo lahko silovite podražitve, so slišali. In točili še več goriva, na zalogo. Kdo ob napovedi kriznih scenarijev ne bi stekel na črpalko?! V službo se je treba pripeljati (na slovenskem podeželju je javni promet samo še ostalina socializma), polja je treba preorati, gradbišča zahtevajo svoj davek. Eden od gradbincev je novinarju Večera povedal, da za svoje bagre na dan porabi 2.000 litrov nafte. Verjamemo, da je tako pospešeno povpraševanje (k temu dodajmo še bencinske turiste) šokiralo naftne trgovce, na MOL so se odzvali z omejitvijo 30 litrov na tank in nekako krpali ponudbo, na Petrolu pa niso utegnili, ali kot so ugibali nekateri – niso smeli.

Finance

Triki, s katerimi lahko prihranite pri gorivu

Kaj nam bo Petrol pripravil naslednjič? 

Glede na to, da je MOL-u nekako uspevalo obvladovati razmere in tudi Petrolu pri naših južnih sosedih, so naši državljani težko verjeli, da je Petrolovo logistiko sesulo le sunkovito povpraševanje. Večina je bila prepričana, da bo v torek, ko so potem cene goriva poskočile, gorivo čudežno povsod na voljo. Spomnimo, sedanja vlada je s Petrolom že bila na bojni nogi lani poleti zaradi zapiranja štirih manjših bencinskih servisov, potem ko je bila izdana uredba o regulaciji cen na avtocestah in hitrih cestah. Že takrat smo zapisali, da se na tak način veliki igračkajo z usodo ljudi. Predvsem tistih, ki so v odmaknjenih predelih naše dežele povsem odvisni od osebnega avtomobila, njihovo preživetje pa od najbližje bencinske črpalke. In Petrol, tako se zdi, se je igračkal z usodo ljudi že v drugo. Kaj nas čaka tretjič? In kako to presekati?

Šimen Zupančič

Vsaka šola nekaj stane

Geograf, nekdanji politik, ekolog in mislec prihodnosti dr. Dušan Plut je prepričan, da je predvsem v kriznih razmerah pomembno, da ima država nadzor nad kritičnimi naravnimi viri, med katere v tem trenutku, ko fosilna goriva še vedno prevladujejo, štejemo tudi slednja.

»Absolutno zagovarjam, da ima nad tem nadzor država. Privatizacija, zasebni interesi lastnikov, nadzornikov ali celo lastnikov energetske infrastrukture v kriznih razmerah so slaba popotnica za reševanje problemov. To se je izkazalo že večkrat, posebej ob energetskih krizah. Že od socializma naprej (1973. leta) se je pokazalo, da je bilo zelo pomembno, da je država nadzorovala preskrbo s ključnimi energetskimi viri. Še posebej me skrbi, da prihaja do sporov med Petrolom in vsakokratno vlado. Zdi se mi izjemno tvegano, da se v takih trenutkih rešujejo nekateri spori, ki izvirajo iz preteklosti – da gre za neko obliko maščevanja. To absolutno ne sme potekati na račun potrošnikov. V kritičnih trenutkih se mora zagotoviti čim manj motena oskrba s fosilnimi gorivi.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 31. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana 13