arhiv Mojca Robič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Gladina Jadranskega morja bi se lahko do 2050 dvignila za dobrih 30 centimetrov, na slovenski obali pa do konca stoletja do pol metra, pri čemer nismo upoštevali posedanja naše obale. Voda bo onemogočila življenje v pritličnih stanovanjih in navdušujoči vrvež tik ob morju, sedenje na terasah lokalov se bo moralo prestaviti v višja nadstropja; morda bodo terase postavljene na kolih. Podoba Pirana, Izole, Kopra se bo nepovratno spremenila. Ali kdo že razmišlja o tem? Morali bi.

Treba bo ne samo spremeniti oziroma opustiti pritlična stanovanja in lokale, temveč tudi prilagoditi kanalizacijo. Pa še kaj. To niso moreče sanje, temveč znanstveni izračuni. Vse nam je razložil dr. Blaž Komac, ki na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU proučuje naravne nesreče.

Slovenija

Po hudi nesreči so ga udarile še poplave: neverjetna zgodba mizarja Jurija iz Nazarij

Neurja in poplave

»Morje na slovenski obali najpogosteje poplavlja, ko se seštejejo učinki visoke plime, nizkega zračnega tlaka, močnega juga in valovanja. Jugo potiska vodo proti plitvemu Tržaškemu zalivu in lahko zviša gladino za več deset centimetrov. Zato večjo škodo kot poplave povzročajo neurja. Dolgoročno nanje vplivata ne le dvig morske gladine, ampak ponekod tudi posedanje obale zaradi počasnih, a stalnih tektonskih premikov. Tri četrtine morskih poplav se zgodi jeseni in pozimi, najmanj pa poleti. Njihova pogostost je v Kopru v šestdesetih letih narasla s približno pet do deset dogodkov na leto na več kot petnajst dogodkov letno v 21. stoletju. V prihodnosti jih lahko pričakujemo še več,« pojasnjuje raziskovalec.