Jure Klobučar

S priredbami uspešnic si je nabral več sto tisoč sledilcev, v zadnjem času pa je predstavil dve novi pesmi, ki imata po deset milijonov ogledov. Prav zaradi uspeha s priredbami so se v javnosti pojavili očitki na njegov račun. A Josipović pravzaprav ni anomalija, temveč nadaljevalec tradicije, ki je postavila temelje snemalni industriji, saj so pevci že od začetka pogosto uspeli prav z že znanimi pesmimi, izvedenimi na svoj način.

Konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko so se pojavili prvi zvočni posnetki, glasbeniki večinoma niso snemali novih pesmi. Velik del posnetkov so bile priredbe ljudskih pesmi, opernih arij, gledaliških uspešnic … Snemalna industrija je šele nastajala, zato so založbe raje izdajale pesmi, ki jih je občinstvo že poznalo. Operni pevci, kot je bil Enrico Caruso, so snemali arije, v zabavni zvrsti je veliko priredb doživela uspešnica Yankee Doodle Boy, priredbe so snemali jazzovski orkestri, pa tudi bluesovski ali folk pevci.

Estrada

Legendarni Oto Pestner: Deset minut sem bil mrtev

Priredbe uspešnejše od izvirnikov

Tudi ko so vinilne plošče začeli prodajati v prej nedosegljivih nakladah in so se pojavile prve prave pop in rock zvezde, so bile priredbe stalnica. Pa ne le to. V petdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča fenomenu, ki ga danes imenujemo »whitewashing«. Izvajalci, kot je Pat Boone, so snemali »polikane« različice surovih črnskih R&B uspešnic. Medtem ko je Little Richard v originalu divjal, je Boone isto pesem zapel sterilno in z njo dosegel vrhove lestvic, ki so bile za črnske umetnike takrat zaprte. Tudi Elvis je s priredbami dosegel več kot izvorni izvajalci; tako mu je, recimo, Big Mama Thornton zamerila uspeh pesmi Hound Dog. Njena različica je bila surova in boleča, Elvisova pa je prinesla milijone, od katerih originalna izvajalka ni dobila skoraj nič.

Jure Klobučar

Tudi britanski rock bendi so kariero začeli s priredbami. Čeprav so bili vsi štirje člani legendarnih Beatlesov izjemni avtorji, so posneli priredbo Twist and Shout, The Rolling Stones pa so prva leta itak izvajali predvsem ameriške bluesovske klasike, kot na primer Little Red Rooster. Tudi pozneje, ko so izvajalci vendarle raje izbirali nove avtorske skladbe, se je zgodilo, da je priredba postala uspešnejša od izvirnika. Zanimivo je, da je temnopolti Jimi Hendrix imel s skladbo All Along the watchtower večji uspeh kot avtor pesmi Bob Dylan, med najuspešnejšimi priredbami pa so še Respect Otisa Reddinga, ki je postala ikonična v izvedbi Arethe Franklin, pa I will always love you, ki jo je napisala in prva izvajala Dolly Parton, vendar je v našem spominu najbolj prepoznavna v izvedbi Whitney Houston.

Čeprav v zadnjih desetletjih pevci priredbe snemajo bolj izjemoma ali projektno, ko se poklonijo kakšnemu od velikanov, se še vedno primeri, da kakšen – kot Jozinović – opozori nase prav s priredbo. V svetu je najbolj znan Michael Bublé. Njegov slog petja se opira na tradicijo pevcev, kot sta Frank Sinatra in Tony Bennett, zato je posnel veliko njunih uspešnic.

Nadaljevanje prispevka in intervju s fenomenom si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana