Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Alergijske bolezni so čedalje pogostejše, njihovi sprožilci in potek pa zelo različni. O njih vemo veliko, a še zdaleč ne vsega. Denimo, ali kuhanje spremeni alergen? Ali gibanje lahko sproži alergijo? Ali več pikov čebel pomeni večjo verjetnost, da jo razvijemo?

Zdravje

Anafilaksija: Alergijski šok ne izbira, znate ukrepati?

Pri alergijah sta mehanizem delovanja in zdravljenje precej dobro raziskana, manj pa razumemo, zakaj sploh nastanejo. Ali so na tem področju kakšna nova odkritja? Katere smeri raziskovanja so obetavne?

Raziskave s področja nastanka alergijskih bolezni so zelo živahne in potekajo v različnih smereh. Odvisno je tudi od tega, o kateri alergijski bolezni govorimo. Vsaka ima svoje mehanizme; nekateri so podobni, drugi specifični. Pri takojšnji alergijski reakciji, na primer hitro nastajajoči koprivnici, srbenju in otekanju kože ali anafilaksiji, so zelo hitri. Anafilaksija je sistemska alergijska reakcija, pri kateri sta lahko prizadeta dihanje in delovanje srčno-žilnega sistema. Velikokrat poteka prek stimulacije imunskih celic, mastocitov. Ko pride alergen v stik z njimi, ti žal dajo napačen signal, ki povzroči različne težave po telesu, na primer krčenje gladkih mišic, povečano prepustnost ožilja ali nizek krvni tlak. Veliko raziskav se ukvarja s tem, kaj natančno vpliva na različne odzive mastocitov. Danes lahko z genetskimi preiskavami pri nekaterih ljudeh ugotovimo, ali imajo genetske značilnosti, zaradi katerih je pri njih večja nevarnost za hudo alergijsko reakcijo, anafilaksijo.