revija Jana

Tisti ponosni stolpci številk, ki bi morali biti moja neprebojna trdnjava, so se sesuli kot hišica iz kart. In seveda, ko se sesujejo izvidi, se v tisti sterilni tišini ordinacije začne panična bitka za nadzor. Kaj lahko sploh še naredim? Kako naj popravim to svoje telo, ki me je očitno spet pustilo na cedilu? 

Od zadnjega pregleda na Onkološkem inštitutu sem bila sicer »pridna«. Če se temu sploh lahko tako reče v svetu, kjer tvoje lastne celice igrajo po povsem svojih, pogosto smrtonosnih pravilih. Odločila sem se, da končno neham poslušati ukaze zunanjega sveta in začnem poslušati svoje telo.