UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Tekst: Lana Šimenc

Proso je spomin na preproste čase, ko je človek še znal prisluhniti ritmu narave. Drobna zlata zrna so skozi tisočletja hranila številne generacije. Danes pa smo kar malo pozabili, da je mogoče iz njega pripraviti obilico izjemno okusnih jedi. Simona Domjan, diplomirana naturopatinja in holistična iridiologinja, svetuje, da ga pogosteje vključimo na svoj jedilnik. 

Od Azije do slovenskih loncev

»Proso izvira iz Azije, kjer so ga poznali že pred približno 8000 leti. Njegove sledove so našli že v neolitiku na območju Kitajske in Indije. Tudi v Evropi je imelo pomembno mesto, vse do prihoda krompirja. V Sloveniji so ga poznali že okoli leta 800 pred našim štetjem. Proso je bilo nekoč zelo razširjeno predvsem na Štajerskem, Koroškem in Dolenjskem.

Osebni arhiv

Kulinarika

Trije recepti za poletno pojedino iz domačih pridelkov

Veljalo je za hrano revežev, vendar so ga znali naši predniki pripraviti na številne načine. Dodajali so mu ocvirke in z njim polnili jed, ki se imenuje krapi. Iz prosa in medu je nastala tudi praznična različica potice – prosena potica. Pozimi so si privoščili kuhano proseno kašo s suhim sadjem, pripravljeno na mleku, ali pa proseno kašo z zelenjavo. Preprosto živilo je tako postajalo del vsakdanjih in prazničnih jedi. Danes se k prosu vračamo z novim zanimanjem. Drobna zlata zrna namreč skrivajo številne hranilne snovi,«  nam je v spletnem predavanju, ki se je odvijalo pod okriljem društva Samooskbni.net, razložila Simona Domjan.

Nasveti

Post, s katerim boste nežno razbremenili organizem

V majhnih zrnih se skriva veliko koristnega

Proso vsebuje različne aminokisline ter je bogato z vitamini skupine B in minerali, kot so magnezij, železo, cink in silicij. Aminokisline levcin, izolevcin in valin sodelujejo pri obnovi mišic, presnovi in energiji, metionin in cistein, ki sta pomembna za jetra, pa še lizin, vendar manj, kot bi bilo optimalno. Zato ga je dobro kombinirati s stročnicami, ki vsebujejo veliko te aminokisline. Naši predniki so pogosto posegali po tej kombinaciji.

UI

Izjemno krepčilno živilo

Proso podpira prebavo. Vlaknine uravnavajo delovanje črevesja in prispevajo k zdravi črevesni mikrobioti. Magnezij in kalij pomagata uravnavati krvni tlak, silicij pa podpira vezivno tkivo ter zdravje kože in las. Proso je zanimivo tudi zaradi vpliva na krvni sladkor. Ima nizek glikemični indeks, kar omogoča, da se energija sprošča postopno. Simona Domjan ga priporoča kot krepčilno in obenem očiščevalno živilo, zlasti pri zakisanosti telesa, za krepitev vezivnega tkiva, pri želodčnih težavah in občutljivi prebavi, za podporo imunskemu sistemu ter regeneracijo po stresu ali bolezni.

Ker ne vsebuje glutena, ga lahko brez težav uživajo tisti, ki so zanj občutljivi. »Pravilno pripravljeno oziroma toplotno obdelano proso sodi med najbolj bazična žita. Ugodno vpliva na ledvice, ki sodelujejo pri uravnavanju kislinsko-bazičnega ravnovesja. Zaradi tega je dobrodošlo živilo v sodobni prehrani, v kateri je veliko živil, ki prispevajo k zakisanosti telesa,« je povedala in ob tem priznala, da sama nekoč ni bila njegova ljubiteljica. »Premalo je, da je hrana samo zdrava, v njej moramo tudi uživati. Takšna nam greje dušo in brbončice.« Presnovni procesi se namreč spreminjajo z izkušnjo ob uživanju hrane.

UI

Odlično gostilo za juhe

Proso lahko v prehrano vključujemo tudi kot »skrito živilo«, na primer v kremnih juhah ali solati. Spečemo lahko sladki krompir, bučo in rdečo peso, skuhamo proseno kašo in fižol ter vse skupaj združimo. Na vrh dodamo peteršilj in dobimo nasitno jed, primerno tudi za malico. Odlični so tudi proseni polpeti z zelenjavo. Ali pa pripravimo proseno kašo, moko in kosmiče. Iz prosene moke lahko pripravimo tudi vaflje, kruh ali bombetke.

 Pri pripravi kremnih juh pa ima sogovornica posebno pravilo. Osnova vseh njenih juh sta proso in rdeča leča, ki s svojo idealno kombinacijo esencialnih aminokislin odlično gostita. Juhe tako ne gosti s krompirjem in tudi ne z moko. Je pa pomembna tudi priprava čebule in pora. »Vedno ju damo v hladno maščobo, nato podušimo, da zadiši, nikoli do rjavega, ker bi bila v tem primeru težka za prebavo. Ko je vse mehko, juho zmiksamo s paličnim mešalnikom,« je svetovala.

Kakorkoli že si ga bomo pripravili, bo rezultat podoben. »Proso nežno objame naš želodec in vranico. Poveže našo energijo in nas opomni, da se najlepša podpora našemu telesu vedno skriva v preprostosti.«

Bučna in brokolijeva kremna juha

Osnova juhe sta proso in rdeča leča, ki ju uporabimo namesto krompirja ali moke.

Dodamo bučo, brokoli, por in čebulo. Čebulo in por podušimo v hladni maščobi, da zadišita, vendar ne porjavita. Dodamo preostalo zelenjavo, proso in rdečo lečo ter skuhamo do mehkega. Nato vse skupaj zmiksamo v kremno juho.

Proseni vaflji

Sestavine

• 125 g prosene moke
• 65 g masla ali kokosove maščobe
• 25 g ekološkega trsnega ali kokosovega sladkorja
• 2 jajci
• 2 g bio pecilnega praška ali vinskega kamna
• 150 ml rastlinskega napitka ali mleka

Priprava: iz navedenih sestavin pripravimo zmes za vaflje in jih spečemo kot običajno.

Kruh iz prosene moke

Sestavine

• 2 jajci
• 4 žlice prosene moke
• 2 žlici indijskega trpotca
• 1 dl rastlinskega napitka
• 4 žlice olivnega olja
• 1 mala žlička pecilnega praška
• ½ male žličke soli

Priprava: v posodi dobro premešamo vse sestavine in jih pustimo stati 15–20 minut, da se masa zgosti. Mase je dovolj za pekač velikosti pribl. 20 x 10 cm.

Vanj damo peki papir in nato maso za kruh. Pečemo pribl. 20–30 minut na 180–200 stopinjah.

Namig: ta kruhek je prava rešitev za vse, ki se  želite  izogniti klasičnemu pšeničnemu kruhu, glutenu, kvasu in dolgotrajnemu gnetenju. Masi po želji lahko dodamo tudi različna semena.

Domača lekarna

Po gobji pojedini vam je slabo – kaj storiti?

Še več idej za jedi s prosom

Sogovornica iz prosa pripravlja številne jedi, tako slane kot sladke.

Zavitek s kislim zeljem, prosom in lečo: podušimo čebulo in por, zalijemo in dodamo oranžno lečo. Kuhamo do mehkega, nato dodamo proseni zdrob. Ko je masa pripravljena, jo zavijemo v listnato testo, razporedimo po peki papirju in spečemo.

Zavitek z jabolki, prosom in makom: namesto drobtin skuhamo proseni zdrob, ki mu dodamo malo vanilje, cimeta, po želji sladilo in malo limonine lupinice. Proseni zdrob skuhamo na rastlinskem mleku in dodamo mak. Maso namažemo na vlečeno testo, dodamo jabolka, mak, češnje, višnje ali drugo sadje, ki nam je na razpolago. Spečemo.

Čokoladni puding iz prosene kaše: v rastlinsko mleko damo čokolado iz 100 odstotkov kakava, temno čokolado, grenki kakav, ovseni napitek, malo tahinija in malo prosenega zdroba, ki puding zgosti.

NASVET: Proso kombinirajmo s stročnicami, na primer s fižolom ali rdečo lečo. Tako združimo živili, ki se po vsebnosti aminokislin odlično dopolnjujeta. Proso lahko uporabimo tudi kot naravno gostilo za kremne juhe, in sicer namesto krompirja ali moke.

Samooskrbni.net (Društvo za celostno samooskrbo) in EKOCI

Dostop do predavanja Simone Domjan o prosu nam je omogočilo društvo Samooskrbni.net, vseslovensko društvo, ki spodbuja celostno samooskrbo. Imajo elektronsko knjižnico ter zeliščarsko in semensko sekcijo, organizirajo pa tudi izlete in izobraževalne dogodke. 16. septembra 2026 je bil na Celjskem sejmu MOS strokovni simpozij Javno naročanje z vizijo, namenjen večji uporabi trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih. V sodelovanju z EKOCI – Eko civilno iniciativo Slovenije so govorili o povezovanju lokalnih kmetov z zavodi, slovenskih semenih, krajših dobavnih poteh in zanesljivi preskrbi s hrano. Na delavnici so iz boba, fižola, graha, soje in ajde pripravljali raznolike obroke.

revija Jana