revija Jana

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prav zadnjič smo nemalo zaskrbljeni opazovali obilnejšo gospo, ki je zardela in prepotena sredi razbeljenega dneva vztrajno pritiskala pedale v strm klanec. Verjetno zato, ker je bilo tako pač zapisano v njenem počitniškem načrtu. Takšna vztrajnost je morda občudovanja vredna, vendar telo visoke temperature ne razume kot izziv volje, ampak kot izjemen stres. Med vadbo se mora namreč poleg gibanja boriti še za to, da se ne bi pregrelo.

Kaj se dogaja med vadbo v vročini?

Ko se odpravimo na tek ali kolesarjenje v vročem dnevu, telo začne pravo tekmo samo s seboj. Mišice pri delu ustvarjajo ogromno toplote, zato mora organizem poleg gibanja ves čas skrbeti še za hlajenje. Pri okoli 30 °C srce začne biti hitreje, kri se iz mišic deloma preusmeri proti koži, da oddaja toploto, pospešeno se znojimo, da bi se ohladili. Vadba je še vedno prijetna, vendar zahteva več energije in hidracije, saj telo deluje podobno kot avtomobil, ki mora poleg vožnje ves čas hladiti motor.

Zdravje

Poletne prebavne težave: Kaj storiti ob zaprtju ali driski

Ko temperatura naraste na približno 33 °C, postane hlajenje ena glavnih nalog telesa. Srce dela še močneje, znoj teče v potokih, iz telesa pa skupaj z vodo izhlapevajo tudi pomembni minerali. Mišice dobijo nekoliko manj krvi, ker jo potrebuje tudi koža, zato hitreje začutimo težke noge, dihanje postane globlje, tempo pa je težje vzdrževati. Če je zrak še vlažen, znoj s kože skoraj ne izhlapeva in telo izgublja enega svojih najučinkovitejših načinov hlajenja.

Pri 35 °C je organizem že zelo blizu svojih meja. Srce deluje na dveh frontah: s kisikom mora oskrbovati mišice in hkrati odvajati toploto skozi kožo. Potimo se kot pujski, tekočine pa izgubljamo toliko, da lahko začne upadati tudi količina krvi v obtoku. Zato srce utripa še hitreje, mišice se utrudijo prej, koncentracija popusti in vse postane izjemno naporno. Telo nas opozarja z omotico, slabostjo ali močno izčrpanostjo, saj skuša preprečiti nevarno pregrevanje.

Zdravje

Vročina je lahko nevarna

Pri 38 °C pa se telo znajde v skoraj brezizhodnem položaju. Ker je zrak skoraj tako topel kot koža, toplota ne more več učinkovito uhajati. Tudi obilno potenje ne pomaga veliko, če znoj ne izhlapeva. Telesna temperatura začne naraščati, srce je izjemno obremenjeno, možgani pa zaradi zaščite postopoma zmanjšujejo mišično moč in hitrost gibanja. Če se notranja temperatura povzpne previsoko, lahko pride do vročinskega udara. To je nevarno stanje, pri katerem telo izgubi sposobnost uravnavanja toplote. Zato šport v takšni vročini prepustite profesionalcem in raje primite v roke knjigo.

revija Jana

Izogibajte se!

V obdobjih vročinskih valov niso vsi športi enako varni. Najbolj tvegani so vzdržljivostni in visokointenzivni športi, pri katerih telo proizvaja veliko toplote, hkrati pa smo dlje na soncu. To so, denimo, tek na dolge proge, intervalni teki, cestno kolesarjenje v klance, triatlon, nogomet, ragbi, košarka na prostem, dolgi teniški dvoboji ter intenzivni funkcionalni treningi na prostem. Pri teh dejavnostih lahko telesna temperatura hitro naraste nad varno mejo, srce pa mora istočasno oskrbovati mišice s kisikom in skrbeti za hlajenje telesa.

Domača lekarna

Domača pomoč pri poletnih nezgodah: Kis omehča ježeve bodice

Pazljivo!

Nekoliko manj tvegani so športi z zmerno intenzivnostjo, pri katerih lažje prilagajamo tempo in si po potrebi vzamemo odmor. Sem spadajo rekreativno kolesarjenje po ravnini, pohodništvo, hitra hoja, rolanje, golf, plezanje na prostem ali lahkoten tek v senci. Tudi pri teh dejavnostih je priporočljivo izbrati zgodnje jutranje ali večerne ure, skrbeti za redno hidracijo in ob prvih znakih pregrevanja zmanjšati intenzivnost ali vadbo prekiniti.

Dobra izbira

Najmanj tvegani so športi, pri katerih nam okolje pomaga pri ohlajevanju ali pa potekajo v klimatiziranih prostorih. Med najbolj priporočljivimi so plavanje, vodna aerobika, vadba v klimatiziranem fitnesu, joga in pilates v zaprtih prostorih ter lahkotna hoja po gozdu ali drugih senčnih predelih.

revija Jana