Zakaj si 80-letna igralka Sally Field pri 80 letih ne želi več moža
Hollywoodska legenda Sally Field praznuje 80 let in priznava, da o novi poroki niti ne razmišlja. Razkrila je, zakaj ji je samsko življenje povsem po godu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sally Field je 6. novembra praznovala 80. rojstni dan, a številka ob njenem imenu o njej pove precej manj kot način, kako govori o življenju. Brez hollywoodske drže, brez olepševanja in pogosto z veliko samoironije. Ko so jo pred leti vprašali, ali je še zaljubljena, se je zasmejala: »Saj se sploh ne spomnim.« Danes precej raje govori o sinovih, vnukih in stvareh, za katere je potrebovala desetletja, da jih je razumela.
Čeprav svet Sally Field pozna kot igralko, sama svoje največje dosežke meri drugače. Ima tri sinove, Petra in Elija iz prvega zakona s Stevenom Craigom ter Sama iz drugega zakona z Alanom Greismanom. »Tri stvari, na katere sem v življenju najbolj ponosna, imajo imena: Peter, Eli in Sam,« je nekoč zapisala. Še bolj zgovoren je njen opis popolnega dneva. Če jo vsi trije pokličejo, ker želijo z njo nekaj predelati, se potožiti ali jo vprašati za mnenje, ima zvečer občutek, da je nekaj dosegla: »To pomeni, da je bil moj dan zelo uspešen.«
Družina je dobra šola
Materinstvo je zanjo prišlo zgodaj in v času, ko še sama ni dobro vedela, kdo je. Pri 28 letih je bila že mati dveh majhnih fantkov in glavna hranilka družine. »Moje življenje je bilo v bistvu to, da sem poskušala skrbeti za ta dva fanta in zaslužiti dovolj,« se je spominjala. Pozneje je šla še dlje in dejala, da ji je materinstvo pravzaprav rešilo življenje. Ko je skrbela za otroke, se je počasi učila skrbeti tudi zase.
Danes je babica petim vnukom, a tudi tu nima pravljičnih predstav. Pravi, da odnos z vnuki ni samoumeven in da moraš vsakega posebej zares spoznati. »Najti moraš kraj, ki pripada samo vama, nekaj, kar počneta skupaj in je samo vajino. Sicer si samo poveličana varuška,« je povedala z značilnim humorjem. Pred leti je priznala tudi, da je najbolj »zatreskana« v svojega vnuka Noaha. Ko pride na obisk, razmišlja, kaj bi jedel, kaj bi se igral in kako bi mu lahko polepšala dan: »Preprosto ga obožujem.«
Prav družina je tudi razlog, da je postala tako glasna zagovornica pravic LGBTQ+. Ko je njen najmlajši sin Sam razkril, da je gej, ga je brezpogojno podprla. O njem je govorila kot o človeku, ki je moral na poti do sebe preskočiti nekaj dodatnih ovir. Pozneje je svojo javno prepoznavnost uporabila za boj za enakopravnost. »Borim se za prihodnost svojega sina, da bo lahko ljubil, kogar želi, se poročil in imel otroke,« je povedala. In nato kot prava mama dodala: »O bog, samo naj že nekoga najde.«
Dva zakona sta dovolj
Tudi njeno lastno ljubezensko življenje je bilo precej manj filmsko. Dvakrat se je poročila, oba zakona sta se končala, najbolj odmevna pa je ostala zveza z Burtom Reynoldsom. On jo je leta pozneje imenoval za ljubezen svojega življenja, ona pa je na to gledala veliko bolj zapleteno. »To ni resnica,« je dejala o Burtovi romantični različici njune zgodbe. Pojasnila je, da je bila njuna zveza pomembna, vendar jo je hkrati vračala v stare vzorce, v katerih je morala, da bi bila ljubljena, postajati manjša in tišja: »Bila sem skrbno naučena, da padem v to.«
Prelomna točka njune zveze je prišla v času, ko je dobila scenarij za Normo Rae. Burt nad njeno odločitvijo ni bil navdušen, Sally pa danes pravi, da je prav moč, ki jo je našla v tem liku, postala del njene rasti in osamosvajanja. Zvezo je pozneje dokončno končala. Ko je Burt desetletja zatem govoril o njej kot o veliki izgubljeni ljubezni, je sama ostala precej manj romantična. Po njegovi smrti pa je vendarle priznala: »Moja leta z Burtom nikoli ne zapustijo mojih misli. V moji zgodovini in mojem srcu bo, dokler bom živa.«
Danes o ponovni poroki govori skoraj komično. Leta 2024 je priznala, da si ne predstavlja, da bi se še kdaj poročila, saj po lastnih besedah nikoli ni bila posebej dobra pri izbiranju partnerjev. Še bolj zabavno pa je dodala, da si težko predstavlja, da bi spoznala človeka, s katerim bi želela preživeti več kot »37 sekund«. Osamljenost? Ne ravno. Že pred leti je rekla: »Nisem poročena in nisem človek, ki bi imel življenje ločeno od svojih otrok. Moji otroci in vnuki so moj obstoj.«
Do takšne jasnosti ni prišla zlahka. V knjigi spominov z naslovom In Peaces je prvič zelo odkrito pisala o težkem otroštvu, zapletenem odnosu z materjo in spolni zlorabi očima Jocka Mahoneyja. Razložila je, da sta se ji že kot deklici ljubezen in strah nevarno prepletla. »Zelo zgodaj sta se ti stvari povezali: ljubezen in groza.« Knjige, kot pravi, ni pisala zato, da bi obračunala z drugimi, temveč zato, da bi razumela vzorce, ki so jo spremljali skozi življenje.
Morda je prav zato pri osemdesetih manj obremenjena z vtisom, ki ga pušča. O staranju govori brez olepševanja. »Ko imaš za sabo veliko več življenja, kot ga imaš pred sabo, začneš zbirati stvari, za katere veš, da so resnične, in jih zlagati na kup,« je povedala. Še vedno jo zanimajo nove zgodbe, rada spremlja šport, med njenimi najljubšimi ekipami so Los Angeles Dodgers, ob tem pa ostaja glasna zagovornica ženskih pravic in pravic skupnosti LGBTQ+.
In ko bo 6. novembra upihnila 80 svečk, bo njena zgodba zato precej manj zgodba o oskarjih in hollywoodski slavi ter bolj zgodba ženske, ki je potrebovala desetletja, da je našla svoj glas. Zdaj pa ga uporablja brez zadržkov. Za svoje otroke, vnuke, druge ženske in končno tudi zase.