Matevž Lenarčič: Države bodo morale morda žrtvovati del suverenosti
Tudi tehnološki razvoj na steroidih poganjajo ekstremno pohlepni ljudje opozarja okoljevarstvenik, biolog, pilot in fotograf Matevž Lenarčič.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vas je kdo od političnih določevalcev pri nas povabil na pogovor, da bi sooblikovali okoljske politike, ki bi pripomogle k izboljšanju razmer?
Ne, ne. (smeh) Dobro poznajo moja stališča, ki so precej nekompatibilna z uradnimi politikami. Dobil sem sicer nekaj povabil v politične stranke, vendar nimam tega znanja in potrpljenja za iskanje kompromisov, najmanjšega skupnega imenovalca.
Aktualna parlamentarna praksa nima kakšnih posebnih obetov za zelene politike, saj je zlizanost s kapitalom in odvisnost od umetno nazorsko razdeljenih, manipuliranih volivcev prevelika.
Prof. dr. Griša Močnik sodeluje v Podnebnem svetu Vlade RS, kjer so med drugim pripravili tudi predlog zakonodaje za omejitev škodljivih emisij trdih delcev, ki je neslavno končal na smetišču zgodovine zaradi primitivne, neumne in škodljive plakatne akcije konservativnih strank DRV NE DAMO.
Kakšne okoljske politike bi bile optimalne pri nas? In kako jih prenesti v prakso?
To so zelo kompleksna vprašanja, s katerimi se ukvarja vrsta kompetentnih dobronamernih strokovnjakov. Ni preprostih rešitev. Na svetu je 196 držav s 196 nacionalnimi interesi, ki se med seboj prekrivajo, izključujejo in ustvarjajo medsebojne napetosti. Vodijo jih predvsem egocentriki, ki jim oblast zamegli razum, njihova glavna okupacija pa je obstanek na oblasti. Okoljski problemi ne poznajo političnih meja, vse je med seboj povezano, zrak se premika, voda pretaka, sonce sije, ne glede na državo in politično ureditev.
Vsekakor bodo morale države med seboj tesno sodelovati in iskati skupne rešitve na področju energetike, gospodarstva, prometa, okolja, pa čeprav bodo zato žrtvovale del suverenosti.
Pogosto slišimo, da je naš planet prenasičen s prebivalstvom. Vi ste ga na dolgih poletih opazovali s ptičje perspektive. Nas je res preveč?
Absolutno nas ni preveč, prostora je dovolj, zemlje za pridelavo hrane pa je tudi dovolj. Težava je brezmejni pohlep v družbah, kjer so pohlep ponotranjili ...
Celoten intervju preberite v reviji Obrazi 03/26. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 1,99 €!
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.