Ko stare legende oživijo: temna stran balkanskih serij
Črna magija, prepovedani gozdovi, mrtvi, ki niso povsem odšli, skrivnostni obredi in morje, ki vsako leto zahteva svoj dolg.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Balkanske serije so v zadnjih letih odkrile zakladnico zgodb, ki je bila ves čas pred njihovimi vrati: ljudska verovanja, lokalne legende in strahove, ki se prenašajo iz roda v rod. Na Move TV smo poiskali pet serij, v katerih sodobni človek nenadoma trči ob nekaj, česar ne zna razložiti.
Niso vse klasične grozljivke. Nekatere so kriminalke, druge družinske drame ali misterije, toda povezuje jih občutek, da pod vsakdanjim svetom obstaja še drugi, ki je precej starejši in bolj temačen. Gozdovi imajo svoja pravila, preteklost ne ostane pokopana, nekaterih krogov pa preprosto ni pametno prestopiti.
Crna svadba (Črna poroka) – obred, ki je dal ime seriji
Začne se brutalno. V majhni vasi v vzhodni Srbiji mirni Mitar nenadoma pobije svoje sosede in vzame talko.
Na prizorišče pride Petar, pogajalec varnostne službe, ki naj bi zločin obravnaval z razumom in izkušnjami. Toda bolj ko se poglablja v dogajanje, manj je jasno, ali je za vsem samo človek.
Črna poroka se izrazito naslanja na folkloro in ljudska verovanja vzhodne Srbije. Celo naslov izhaja iz starega vlaškega pogrebnega običaja: če je mlad neporočen moški umrl, so ga lahko pokopali v poročnih oblačilih, pri obredu pa ga je spremljalo dekle, oblečeno kot nevesta. Prav ta obred se pojavi tudi v seriji.
Glavne vloge igrajo Uliks Fehmiu, Jelena Đokić, Nikola Kojo in Slavko Štimac, zato serija ob nadnaravnem ponuja tudi zelo močno igralsko zasedbo. Njena največja prednost pa je prav dvom: gledamo psihološki zlom, kriminalno zgodbo ali nekaj, kar prihaja iz sveta starih verovanj?
Kalkanski krugovi (Kalkanski krogi) – gozda se ne dotikaj
Če bi iskali idealen kraj za balkansko skrivnost, bi bila vas Dol precej blizu. Dve družini povezuje dolgo zamolčana preteklost, ob vasi pa stoji Zabran, gozd, v katerega domačini ne hodijo brez razloga.
Tudi naslov ima svoj pomen. Scenarist Đorđe Milosavljević je pojasnil, da izraz »kalkanski krug« izhaja iz kraja, kjer so serijo snemali, in označuje krog iz negašenega apna, ki ga ni dovoljeno prestopiti. Gre za tabuiziran prostor – če ga prečkaš, se ti lahko nekaj zgodi.
Zabran postopoma postane skoraj samostojen lik. Serija razkriva zgodbe o ljudeh, obolelih za gobavostjo, ki naj bi jih pred več kot stoletjem skrivali v gozdu, pozneje pa v mitologijo vstopi tudi skrivnostna Baba Guba. V naslednjih sezonah postanejo sile Zabrana še pomembnejše, boj pa se začne vrteti tudi okoli tega, kdo bo njegov varuh oziroma varuhinja.
Med glavnimi obrazi serije so Vojin Ćetković, Žarko Laušević, Ivana Zečević in Nataša Ninković. Rezultat je družinska drama, triler in skoraj ljudska grozljivka v enem.
Dug moru (Dolg morju)– morje vsako leto vzame sedem življenj
V Boki Kotorski ima morje posebno moč. Daje življenje, skriva skrivnosti – in po legendi iz serije vsako leto zahteva svoj dolg: sedem življenj.
Dolg morju se začne kot drama o družini in izginotju, a se pod površjem hitro začne odpirati drug svet. Na Luštici živijo ljudje z dolgo zgodovino, zamolčanimi grehi in legendami, v zgodbo pa vstopijo prividi, skrivnostni kamni, simbol slovanskega boga Svaroga in vprašanje, ali so nenavadni dogodki res nadnaravni ali pa odgovore skrivajo ljudje sami.
V središču prve zgodbe je Periša, ki sam vzgaja hčer Olgo, potem ko je njegova žena Svetlana skrivnostno izginila. Olga začne iskati mater, v kraj pa pride tudi neznanec Đorđe, ki ga začne preganjati podoba deklice.
Pozneje serija nadnaravno plast še okrepi. Ustvarjalci drugo sezono opisujejo kot svet, v katerem je meja med mrtvimi in živimi ter med preteklostjo in sedanjostjo na Luštici nenavadno tanka.
Igrajo Dragan Mićanović, Nada Šargin, Ana Lečić, Sergej Trifunović, Leon Lučev, Vesna Trivalić, v drugi sezoni pa se igralski zasedbi pridruži tudi Sebastian Cavazza. Za slovenske gledalce torej še dodaten razlog za ogled.
Beležnica profesora Miškovića (Beležka profesorja Miškovića) – kaj če čas ni takšen, kot mislimo?
Tu se od ljudske magije nekoliko premaknemo proti paranormalnemu in znanstveni fantastiki.
Novinar Boško Stevanović dobi nalogo, naj intervjuva vdovo pokojnega profesorja Miškovića. Ta mu izroči moževo beležko, polno zapisov o nenavadnih pojavih, s tem pa se začne lov za odgovori – in za samo beležko.
Eden prvih primerov govori o človeku, ki je leta 1964 izginil na poti iz Beograda v Subotico in se pojavil šele deset let pozneje. Boško postopoma začne razmišljati o možnosti časovnih vrat. Sledijo telekineza, ljudje z nenavadnimi sposobnostmi, skrivnostna megla, rituali in celo srečanje z rimskim vojakom pri Trajanovem mostu.
Serija je nastala po romanu Ratka Dmitrovića, med igralci pa so Momčilo Otašević, Milena Radulović, Anica Dobra, Svetozar Cvetković in Irfan Mensur.
Beležka profesorja Miškovića je zanimiva prav zato, ker se začne skoraj kot novinarska preiskava, nato pa gledalca vedno globlje vleče v svet, v katerem običajna pravila prostora in časa ne veljajo več.
Pevačica (Pevka) – ko na estrado udari črna magija
Verjetno najbolj nenavadna kombinacija v našem izboru: estrada, umor in magija.
Ivana Lazić je mlada pevka iz province, ki zmaga na velikem glasbenem tekmovanju in tako rekoč čez noč dobi življenje, o katerem je sanjala – slavo, nastope, veliko mesto in zvezo z vplivnim glasbenim producentom. Nato se začnejo dogajati nenavadne stvari, ki jo pripeljejo do tragičnega konca.
Preiskovanje njenega umora zasebnega detektiva Bojana odpelje v svet, v katerem racionalne razlage ne zadostujejo več. Vedeževalci, beli in črni magi, obredi in ljudje, ki so za uspeh pripravljeni storiti skoraj vse, postanejo del kriminalne zgodbe. Superstar serijo opisuje kot preplet sveta estrade in medijev z magijo ter vedeževalci.
V prvi sezoni naslovno pevko igra Milica Pavlović, ob njej pa nastopajo Nataša Ninković, Miloš Timotijević, Nikola Rakočević, Igor Đorđević, Zlatan Vidović in drugi.
Druga sezona gre še dlje: del zgodbe se preseli celo v leto 1878, kjer išče izvor grehov, ki naj bi spremljali junake in njihove potomce skozi generacije. V sodobnosti pa se nadaljujejo nenavadni umori na estradi in iskanje njihovega ozadja.
Zakaj nam je tematika, ki je geografsko blizu strašnejša?
Vampir iz ameriške grozljivke je varno daleč. Gozd, vas, kamnita hiša ob morju, starka, ki pozna stare obrede, ali zgodba, ki smo jo kot otroci morda slišali od babice, pa imajo drugačen učinek.
Prav to je ena največjih prednosti teh serij. Starih verovanj ne uporabljajo zgolj kot okras, ampak iz njih gradijo sodobne televizijske serije. Črna poroka se nasloni na resnični vlaški obred, Kalkanski krogi okoli prepovedanega gozda zgradijo lastno mitologijo, Dolg morju stare pomorske legende prepleta s slovanskimi simboli, Beležkaprofesorja Miškovića odpira vrata paranormalnemu, Pevka pa črno magijo postavi naravnost v bleščeči svet estrade.
In prav takšni naslovi so ena zanimivejših posebnosti Move TV. Na velikih globalnih platformah je regionalne žanrske produkcije dejansko ne najdejo svojega prostora, na Move TV pa se na enem mestu znajdejo serije, ki se dogajajo relativno blizu nas in črpajo iz zgodb, mitov ter strahov tega prostora.
Morda zato pred spanjem delujejo še nekoliko bolje. Oziroma slabše – odvisno od tega, ali nameravate potem še sami skozi temen hodnik.
Temnejša stran Move TV
Na Move TV niso doma samo kriminalke in drame. V ponudbi se skriva tudi presenetljivo bogat svet regionalnih misterijev, ljudskih verovanj in nadnaravnih zgodb. Črna poroka, Kalkanski krogi, Dolg morju, Beležka profesorja Miškovića in Pevka dokazujejo, da se za dobro skrivnost včasih ni treba odpraviti dlje od Balkana.
E-novice · Estrada
