Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Potem ko se je po osebni tragediji zavestno umaknil iz sveta velikih produkcij in se posvetil otrokoma, bo zdaj ponovil eno svojih najslavnejših vlog.

Dvorana H na festivalu Comic-Con v San Diegu je bila julija letos prizorišče enega najlepših trenutkov v filmski zgodovini. Ko se je ob predstavitvi filma Spaceballs: The New One pojavila postava pod orjaško čelado, je dvorana vstala v bučnem aplavzu. Pod kostumom Lorda Temne čelade (Dark Helmet) se je skrival 73-letni Rick Moranis. Vidno ganjen je ob stoječih ovacijah dejal, da je nov projekt prišel v pravem trenutku. Svojo vrnitev je opisal kot ponovno srečanje z družino in poudaril, da je bila privolitev ena njegovih najboljših odločitev.

Profimedia

Nadaljevanje kultne komedije Mela Brooksa iz leta 1987, ki nosi uradni naslov Spaceballs: The New One, bo v kinodvorane prišlo 23. aprila 2027, natanko 40 let po premieri izvirnika. Ob Moranisu se pred kamere vračajo tudi Mel Brooks, Bill Pullman, Daphne Zuniga in George Wyner, zasedbo pa bodo osvežili Josh Gad, Keke Palmer, Lewis Pullman in Anthony Carrigan. Film režira Josh Greenbaum, med scenaristi pa sta ob Gadu še Dan Hernandez in Benji Samit. A ob vseh zvenečih imenih v središču pozornosti ostaja igralčeva edinstvena življenjska pot.

Profimedia

Rick Moranis je bil nepogrešljiv obraz uspešnic, kot so Izganjalci duhov, Mala prodajalna grozot, kultna parodija Vesoljska jajca, družinska klasika Draga, pomanjšal sem otroke, komedija Starševstvo in Kremenčkovi. Zdelo se je, da je njegova kariera na vrhuncu.

Smrt žene in umik

Profimedia

Razlog za njegov umik ni bil zaton priljubljenosti, temveč osebna izguba. Leta 1991 je njegova žena, strokovnjakinja za masko in kostumografijo Ann Belsky, umrla za rakom. Zvezdnik iz filmskega sveta ni izginil čez noč, temveč je postopoma sprejemal vse manj projektov. Usklajevanje zahtevnih snemanj in potovanj je postalo nezdružljivo z vzgojo dveh majhnih otrok, za katera je moral skrbeti sam. Do leta 1997 se je skoraj povsem umaknil iz igranih celovečercev.

Kljub dolgemu premoru ga ne gre označiti za upokojenca. V intervjuju leta 2015 je pojasnil, da svojega umika ni nikoli dojemal kot dokončnega slovesa, temveč je postal le izjemno izbirčen. V letih, ko ni nastopal na velikem platnu, je posojal glas likom v animiranih filmih, snemal komične glasbene albume in sodeloval pri izbranih projektih, ki mu niso narekovali dolgih odsotnosti od doma.

Vrnitev pod ikonično čelado zato nosi precej večjo čustveno težo kot običajne vrnitve. Ne gre za hlepenje po stari slavi, temveč za vrnitev igralca, ki je v ključnem trenutku zavestno izbral družino namesto rdečih preprog. Zdaj se preprosto vrača k delu, ki ga obvlada – in občinstvo v San Diegu mu je s stoječimi ovacijami jasno sporočilo, da ga je pogrešalo.