Simon Pelko

Če je v zadnjih letih za ljubitelje košarke v Sloveniji in Evropi nekaj povsem običajnega postalo, da mladi košarkarji – tudi tisti najbolj talentirani – množično odhajajo čez veliko lužo v študentsko ligo NCAA, pa je bilo to še pred tremi leti precej manj običajno. Takrat je bil marsikdo presenečen, ko se je mladi center Saša Ciani kljub morebitni priložnosti v prvi ekipi Cedevite Olimpije odločil, da se odpravi v ZDA.

Že takrat so v ljubljanskem klubu spoznali, da talente težko zadržijo, če jim na vrata potrkajo ameriške univerze, zdaj pa je ta realnost še toliko bolj jasna. In če v zadnjem času košarkarjev, ki igrajo v NCAA, praktično nismo videli igrati na evropskih tleh zaradi raznoraznih obveznosti in priprav na študentsko sezono, bomo na treh tekmah – ena prijateljska z Italijo in dve kvalifikacijski proti Estoniji in Švedski – v dresu Slovenije zdaj morda videli Cianija.

Vesel, da se je Sekulić spomnil nanj

Triindvajsetletni Novogoričan je sicer pred odhodom v ZDA že oblekel slovenski dres, od takrat pa je kar dolgo moral čakati na novo tovrstno priložnost. »Občutki so zelo pozitivni. Res sem vesel, da me je selektor Sekulić poklical in sem se vrnil v reprezentanco. Tri leta so minila od takrat, ko sem bil nazadnje v izbrani vrsti. Z mlajšimi fanti sem se moral še spoznati, a smo se dobro ujeli. Zdaj se dobro poznamo in se že veselimo izziva pred nami,« je ob ponedeljkovem treningu (začasno) vrnitev na evropske parkete pozdravil visoki košarkar.

V zadnjih letih mu akademske obveznosti niso dopuščale, da bi oblekel slovenski dres, zdaj pa se mu je ponovno ponudila ta priložnost v pomembnem trenutku za reprezentanco, ki bo zahtevala zmage za preboj na SP: »Vedno čutimo nekaj pritiska, pa naj bo prijateljska tekma ali pa da igramo zgolj na treningu. Gremo po zmage na vseh treh tekmah in prepričan sem, da se bomo uvrstili na svetovno prvenstvo.«

Če bo Ciani tudi zaigral in v kakšni vlogi, bo povedal čas, a glede na kronično pomanjkanje visokih košarkarjev v reprezentanci, je njegova vrnitev še kako dobrodošla. »O vlogi s selektorjem še nisva konkretno govorila. Pred pripravami je izrazil željo, da se jim pridružim in ker mi ni bilo treba v Ameriko, sem to z veseljem tudi storil – to je zame super priložnost, da se pokažem Sloveniji,« je o tokratni vlogi povedal 23-letnik in dodal, da se je moral na treningih kar nekoliko spet privaditi na evropski slog košarke in na pravila v njej.

· Slovenija

Peter Vilfan: "Vso pot sem jokal, ko me ni niti pogledal"

Kljub minusom nezamenljiva izkušnja

Sicer zelo jasno trdi, da mu ta odgovarja mnogo bolj od ameriškega, pa čeprav so bila tri leta pri univerzah Xavier, UIC in Penn State zanj posebna izkušnja: »V teh treh letih sem precej dozorel. Ves čas sem igral pred številčnim občinstvom in ob močni konkurenci. Tako fizično kot mentalno sem se okrepil in sem pripravljen na nove izzive, ki me bodo čakali v Evropi. Menim, da mi evropski slog košarke bolj odgovarja in zato sem prepričan, da mi bo šlo bolje kot v ZDA.«

Poudaril je, da ga čaka še ena sezona v ZDA, potem pa načrtuje vrnitev na staro celino, a kljub nekaterim težavam ne obžaluje svoje odločitve za študentsko košarko. Sicer je bila minula sezona zanj zahtevna, saj v dresu univerze Penn State, kjer je bil njegov soigralec tudi Tibor Mirtič, ni imel vloge, ki jo je pričakoval. Glede na njegove izkušnje in kvalitete je gotovo pričakoval več kot le 10 minut na parketu in dve doseženi točki v povprečju.

»Morda sem letos res pričakoval večjo vlogo, a sem vseeno dobil pomembne izkušnje v novi sredini. Morda se ni izšlo tako, kot sem si na začetku želel, a tako pač je,« ostaja pozitiven in ob pripombi novinarja, da ne deluje ravno najbolj navdušen nad ligo NCAA, odvrnil: »So plusi in minusi kot povsod. Evropski stil mi pač osebno bolj ugaja, a odločil sem se, da se grem tja dokazat, nisem pa tudi vedno tako slabo igral. (smeh) Občutil sem tudi drugo kulturo in drugačne ljudi.«

Profimedia

Opozorilo za mladeniče, ki se odpravljajo tja

Kot negativno plat je izpostavil ameriški pristop do košarke, ki je precej manj ekipen in precej bolj individualen: »Pristop je precej drugačen kot v Evropi. Sploh v reprezentanci imamo sproščen način dela in smo zato vsi bolj pozitivni ter držimo bolj skupaj. V Ameriki se precej bolj drži vsak zase, saj se vsi želijo dokazovati in dati koš več, da bi na parketu dobili minuto več. To zame ni ravno najboljši način.«

Ciani pa tudi od aktualne reprezentance že kmalu ne bo več edini, ki igra v NCAA. Že zdaj je jasno, da se tja podaja tudi Mark Padjen, željo po odhodu v ZDA je izrazil tudi Urban Kroflič, najbrž pa se bo še kdo kmalu odpravil na to pot. Zato so 23-letnika mnogi pocukali za rokav, da jim pove malo več o košarki in življenju v najmočnejši študentski ligi.

In kaj jim je Ciani povedal? »Pravim jim, da naj se pazijo. (smeh) Naj razmišljajo s svojo glavo in ne verjamejo ravno vsemu, kar jim bodo tam rekli o košarki. Hkrati pa jim poudarjam, da je bila to zame super izkušnja, ki je ne bi zamenjal za nič na svetu. Svetujem jim, naj ostanejo zvesti sebi in se ne pustijo zmesti v tem ameriškem stilu igre.«

Kljub bogatejšim zaslužkom torej tudi v NCAA obstajajo jasne pasti in Ciani je gotovo eden tistih, ki jih je v treh letih dodobra občutil na svoji koži …

Košarka

Ivo Daneu: »Mi smo se košarko igrali, danes pa se zdi, da igralci trpijo«

Leon Zdravković

Po domačo kolajno pred odhodom na študij: Tudi čez pritisk bomo zmogli

Vit Hrabar

Po vrtoglavi sezoni prihaja poletje v Stožicah, ki se ga je najbolj veselil