Rožmarin za boljši spomin in proti demenci? To pravi znanost
Rožmarin ni le priljubljena začimba. Raziskovalci so preverjali tudi njegov vpliv na spomin in zbranost. Kaj so ugotovili?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rožmarin najpogosteje povezujemo z mediteransko kuhinjo, pečenim krompirjem in dišečimi zelišči. Toda ta aromatična rastlina že stoletja velja tudi za simbol spomina. V zadnjih desetletjih so se zanjo začeli zanimati znanstveniki, ki raziskujejo, ali lahko njene sestavine dejansko vplivajo na delovanje možganov.
Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko rožmarin izboljšal določene vidike pomnjenja, pozornosti in miselne učinkovitosti. Zanimivo pa je, da raziskovalci niso proučevali le uživanja rožmarina, temveč tudi vpliv njegovega vonja.
Že vonj rožmarina bi lahko vplival na spomin
Leta 2003 so raziskovalci z britanske univerze Northumbria pod vodstvom Marka Mossa v znanstveni reviji International Journal of Neuroscience objavili raziskavo, v kateri so pri 144 odraslih preverjali, kako vonj rožmarina in sivke vpliva na spomin, pozornost in razpoloženje. Sodelujoči so opravljali različne preizkuse spomina in pozornosti.
Udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine. Prva je bila izpostavljena vonju rožmarina, druga vonju sivke, tretja pa je naloge opravljala brez dodatnih dišav. Rezultati so pokazali, da so posamezniki, izpostavljeni vonju rožmarina, pri nekaterih preizkusih spomina dosegali boljše rezultate kot kontrolna skupina. Vendar so bili pri določenih nalogah tudi počasnejši.
Raziskava je tako nakazala, da lahko vonj rožmarina vpliva na miselne sposobnosti, ni pa dokazala, da izboljša vse vidike spomina ali zbranosti.
Kaj ima rožmarin, česar druge rastline nimajo?
Znanstvenike posebej zanima spojina 1,8-cineol, ki je ena od sestavin eteričnega olja rožmarina. Leta 2012 sta raziskovalca Mark Moss in Lorraine Oliver z britanske univerze Northumbria opravila manjšo raziskavo z 20 zdravimi prostovoljci. Udeleženci so v prostoru, odišavljenem z eteričnim oljem rožmarina, reševali miselne naloge, raziskovalca pa sta jim izmerila tudi koncentracijo spojine 1,8-cineol v krvi.
Ugotovili so, da so bile višje koncentracije te spojine povezane z boljšimi rezultati pri nekaterih nalogah, predvsem glede hitrosti in natančnosti reševanja. To je zanimiva ugotovitev, vendar ima pomembno omejitev: raziskava je bila majhna in je pokazala povezavo, ne pa neposrednega dokaza, da je prav 1,8-cineol povzročil izboljšanje.
Ali lahko rožmarin prepreči demenco?
Čeprav so ugotovitve obetavne, je treba razlikovati med kratkotrajnim izboljšanjem rezultatov miselnih nalog in dolgoročnim ohranjanjem zdravja možganov. Trenutno ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi uživanje rožmarina ali vdihavanje njegovega vonja preprečevalo Alzheimerjevo bolezen, demenco ali starostno pešanje spomina.
Pregled znanstvene literature, objavljen februarja 2026 v reviji International Journal of Neuropsychopharmacology, je pokazal, da so dokazi o učinkih različnih rastlinskih spojin na kognitivne sposobnosti še vedno omejeni. Raziskovalci so opozorili predvsem na potrebo po večjih in metodološko kakovostnejših raziskavah.
Kako lahko rožmarin vključimo v vsakdan?
Rožmarin je lahko odličen dodatek prehrani. Svežega ali posušenega lahko uporabimo pri pripravi krompirja, zelenjave, rib, mesa in različnih omak. Njegova uporaba kot običajne začimbe je za večino ljudi varna, vendar to še ne pomeni, da večje količine prinašajo večje koristi za možgane.
Prav tako ni priporočljivo samostojno uživati koncentriranega eteričnega olja rožmarina. Eterična olja vsebujejo precej višje koncentracije aktivnih snovi kot zelišče, ki ga uporabljamo pri kuhanju, in lahko ob nepravilni uporabi povzročijo neželene učinke. Če vam vonj rožmarina ustreza, ga lahko uporabljate kot prijetno aromo v prostoru, vendar ga ne gre razumeti kot dokazano metodo za izboljšanje spomina.
Kaj torej pravijo raziskave? Rožmarin vsebuje spojine, ki bi lahko vplivale na nekatere miselne procese. Toda od zanimivih laboratorijskih ugotovitev do dokazanih koristi v vsakdanjem življenju je še precej korakov. Za dolgoročno zdravje možganov imajo za zdaj precej trdnejšo znanstveno podporo redna telesna dejavnost, kakovosten spanec, uravnotežena prehrana in obvladovanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.