Ploska stopala niso nujno težava; ob teh znakih pa morate ukrepati
Plosko stopalo je pogosto nenevarno, a ob bolečini, šepanju ali nenadni spremembi hoje zahteva posebno pozornost.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Plosko stopalo, pogovorno znano kot platfus, je pogosta oblika stopala, pri kateri je stopalni lok znižan ali skoraj odsoten. To pomeni, da se med stanjem in hojo večji del podplata oziroma skoraj celoten podplat dotika tal. Čeprav se izraz pogosto sliši kot diagnoza, ploska stopala sama po sebi niso nujno zdravstvena težava.
O stopalih običajno ne razmišljamo veliko, dokler nas ne začnejo boleti. A prav stopalni lok ima pomembno nalogo: pomaga pri pravilni drži telesa, blaži udarce pri hoji in teku ter sodeluje pri razporejanju telesne teže. Kadar je ta lok izrazito znižan, se lahko pri nekaterih spremeni način obremenitve stopala.
Pri otrocih so ploska stopala običajna
Ploska stopala so pri majhnih otrocih povsem normalen pojav. Stopalni lok se praviloma razvija postopoma, pogosto šele v šolskem obdobju. Zato sama oblika stopala pri otroku še ni nujno razlog za preplah, če otrok hodi normalno, ne toži zaradi bolečin in se giblje brez omejitev.
Pri odraslih so vzroki lahko različni. Nekateri imajo ploska stopala zaradi dednosti, pri drugih se razvijejo po poškodbah, zaradi preobremenitev, starostnih sprememb ali bolezni, kot je revmatoidni artritis. Pomembna razlika je predvsem v tem, ali je stanje prisotno že dolgo ali pa se je pojavilo nenadoma.
Ko telo začne kompenzirati
Težave se običajno pojavijo takrat, ko se zaradi pomanjkanja izrazitega stopalnega loka spremeni razporeditev teže. Telo začne nezavedno iskati drugačno oporo, zato se obremenitev lahko prenese na zunanji rob stopala, gleženj ali tetive.
Posledica so lahko bolečine na zunanji strani stopala, pred gležnjem ali za njim, občutek utrujenih stopal, nelagodje pri daljši hoji in tudi plantarni fasciitis, torej bolečina v predelu pete oziroma stopalnega loka. Pri nekaterih se razvije tudi tendinitis, vnetje tetive, ki ima pomembno vlogo pri podpori stopalnega loka.
Stopala vplivajo tudi na kolena in kolke
Stopalo ni izoliran del telesa. Če se spremeni način, kako stopalo pristaja na podlago, se lahko spremeni tudi mehanika hoje. To lahko dolgoročno vpliva na gležnje, kolena, kolke in celo držo hrbtenice.
Ploska stopala zato pri nekaterih ljudeh prispevajo k bolečinam višje v telesu, predvsem v kolenih in kolkih. Ne gre nujno za neposreden vzrok, lahko pa so pomemben del verige težav, zlasti če se bolečine pojavljajo pri hoji, stanju ali športni aktivnosti.
Kdaj k zdravniku?
Če ploska stopala ne povzročajo težav, posebna obravnava običajno ni potrebna. Preventivno nošenje ortopedskih vložkov brez simptomov ni nujno smiselno, saj vsako stopalo ne potrebuje dodatne podpore.
Pozornost pa je potrebna, če se pojavi bolečina pri vsakodnevnih dejavnostih, šepanje, opazna sprememba hoje ali občutek, da stopalo izgublja stabilnost. K zdravniku je dobro oditi tudi, če se je stopalni lok začel zniževati nenadoma, zlasti po poškodbi, padcu ali večji obremenitvi.
Zdravljenje je odvisno od težav
Pri večini ljudi zdravljenje ni kirurško. Pogosto pomagajo fizioterapija, vaje za krepitev mišic stopala in gležnja ter ustrezni ortopedski vložki. Ti lahko podprejo stopalni lok, razbremenijo preobremenjene tetive in izboljšajo položaj stopala pri hoji.
Operacija pride v poštev redkeje, predvsem pri hujših deformacijah, trdovratnih bolečinah ali poškodbah tetiv, ko druge oblike zdravljenja niso dovolj učinkovite.
Najpomembnejše pravilo je zato preprosto: če imate ploska stopala, a vas ne bolijo in vas ne ovirajo, najverjetneje niso razlog za skrb. Če pa se pojavijo bolečina, šepanje ali nenadna sprememba oblike stopala, je pregled smiseln, saj je zgodnje ukrepanje pogosto precej preprostejše kot zdravljenje napredovalih težav.
