Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Raziskovalci na univerzi Berkeley v Kaliforniji so ugotovili, da je pomanjkanje globokega ne-REM spanca povezano z večjim tveganjem za kopičenje beljakovine beta-amiloid v možganih. Gre za vrsto beljakovine, ki naj bi napadla dolgoročni spomin in sprožala Alzheimerjevo bolezen.

Višji nivoji te beljakovine v možganih nato povzročijo še več motenj spanja – kar rezultira v začaranem krogu.

»Več kot imate beta-amiloida v nekaterih delih vaših možganov, manj globokega spanca dobite, in posledično se vam slabša spomin,« je opozarja profesor nevroznanosti na Kalifornijski univerzi, Mathew Walker.

»Poleg tega manj globoko kot spite, težje se znebite teh slabih beljakovin,« dodaja.

Ugotovitev raziskovalcev je bila objavljena v ponedeljkovi ediciji revije Nature Neuroscience.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Skoraj 44 milijonov ljudi trenutno živi s to boleznijo, strokovnjaki pa predvidevajo celo velik porast demence v prihodnosti, saj se generacije vedno bolj starajo.